Orbanova vlada lahko namreč po novi zakonodaji odloča z odloki, za kar ne potrebuje potrditve parlamenta.
Za novo zakonodajo je glasovalo 138 od skupno 199 madžarskih poslancev, 53 jih je bilo proti, poročajo tuje tiskovne agencije. Za sprejetje je bila potrebna dvotretjinska večina.
Predstavnik madžarske vlade Gergely Gulyas je dejal, da bo nova zakonodaja začela veljati danes opolnoči, če jo bosta predsednik parlamenta in predsednik države podpisala takoj.
Nova zakonodaja predvideva tudi od enega do pet let zapora za tiste, ki bi širili lažne novice, ki bi vznemirjale javnost ali preprečevale ukrepanje oblasti.
Madžarska opozicija je do nove zakonodaje kritična, češ da je izključila parlament iz procesov odločanja v državi, premierju Viktorju Orbanu pa dala nepotrebne in neomejene pristojnosti, s katerimi bo lahko samo še utrdil svojo vladavino.
Na Madžarskem so do danes potrdili 447 okužb z novim koronavirusom, od nedelje 39. 15 ljudi je za koronavirusno boleznijo 19 umrlo.
Tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs je danes na twitterju poudaril, da je zakonodaja med drugim omejena s pandemijo, "ki se bo, upamo, nekega dne končala". Glede člena o lažnih novicah pa je dejal, da ta ukrep podpira 72 odstotkov Madžarov, pri čemer se je skliceval na nedavno javnomnenjsko raziskavo.
Evropska komisija je opozorila, da morajo biti izredne razmere časovno omejene. Vsak izredni ukrep, ki ga madžarska vlada sprejema v boju proti pandemiji novega koronavirusa, mora spoštovati temeljne svoboščine, pravno državo in demokratična načela, pa je prejšnji teden poudaril odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine.
Prejšnji teden je predlog madžarske zakonodaje kritizirala tudi generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić, ki je v odprtem pismu madžarski vladi med drugim zapisala, da časovno neomejene izredne razmere brez nadzora ne zagotavljajo spoštovanja temeljnih načel demokracije. Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović pa je tvitnila, da je tudi v izrednih razmerah treba spoštovati ustavo, zagotoviti parlamentarni in sodni nadzor ter pravico do informacij.
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) je danes po sprejetju zakonodaje poudarila, da ta Orbanu in njegovi vladi daje bianko menico za omejevanje človekovih pravic. "To ni način za soočanje s krizo, ki jo je povzročila pandemija covida-19," je izpostavil direktor AI za Madžarsko David Vig. Dodal je, da potrebujemo močna varovala, ki bi zagotovila, da so vsi ukrepi, sprejeti v času izredni razmer, nujni in sorazmerni za zaščito javnega zdravja. "V času vodenja vlade je Viktor Orban nadzoroval zmanjševanje človekovih pravic na Madžarskem, podpihoval sovraštvo do skupin na obrobju družbe in skušal utišati kritike. To, da so njegovi vladi omogočili vladanje z odloki, bo verjetno še pospešilo zmanjševanje pravic," je, kot so sporočili iz AI, še dejal Vig.
Več novinarskih organizacij je v pismu predsednikom evropskih institucij prejšnji teden izrazilo zaskrbljenost, da bo zakonodaja ogrozila temeljne pravice in prost pretok informacij. Zakonodaja bi po njihovem mnenju vladi v Budimpešti lahko služila za ustrahovanje novinarjev in bi spodbudila njihovo samocenzuro.
Orban je te očitke v petek zavrnil. "Če ne morejo pomagati, naj vsaj ne preprečujejo Madžarom, da se branijo pred virusom," je dejal.
Izredne razmere, ki so jih na Madžarskem zaradi pandemije novega koronavirusa raglasili 11. marca, vključujejo zaprtje madžarskih meja ter univerz, šol, vrtcev in sodišč po državi. 26. marca so se iztekle, ker madžarska opozicija njihovega podaljšanja ni podpirala, za podaljšanje pa bi bilo potrebno soglasje 80 odstotkov poslancev. Opozicija je kot pogoj za podaljšanje izrednih razmer postavila omejitev izrednih pooblastil vlade na 90 dni in črtanje člena o lažnih novicah.
Vladajoča stranka Fidesz je zakonodajni predlog ta teden znova dala na dnevni red, za potrditev zakonodaje pa je bila tokrat potrebna dvotretjinska večina, ki jo ima že sam Fidesz.
