Se še spominjate grške dolžniške krize? In odgovora trojke – Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada – na stisko tamkajšnjih prebivalcev? Dokapitalizacija tujih kreditodajalcev z dragim, izposojenim denarjem, višanje upokojitvene starosti, slabšanje pogojev dela in strogo varčevanje.
Tako se je do lastne države članice obnašal Bruselj.
Ni torej nenavadno, da je prihod kitajskega predsednika Šija Džinpina, ki se v Grčiji mudi na tridnevnem obisku, v grških medijih požel superlative. Ši je v to sredozemsko državo prišel namreč z retoriko o investicijah, skupnem razvoju in strateški pomembnosti Grčije.
Ši je Helensko republiko obiskal le teden dni za tem, ko se je iz Šanghaja vrnil grški premier Kiriakos Mitsotakis. Tam mu je Ši obljubil, da bo Grčija postala "logistični center" za transport kitajskih blag v Evropo.
Le nekaj ur po sestanku voditeljev so Atene podprle kitajsko namero po dodatni, kar 600 milijonov evrov težki investiciji v grško pristanišče Pirej, ki ga upravlja kitajsko podjetje Cosco. Skupna vrednost kitajskih investicij v pristanišče bo tako narasla na 2,5 milijarde evrov. Pirej je sicer strateškega pomena za Kitajsko, ki preko pristanišča v Evropo dobavi približno 10 odstotkov vseh kitajskih izvozov v Evropo. Pirej tako postaja neposreden konkurent zahodnoevropskim pristaniščem kot sta Hamburg in Rotterdam.
Mitsotakis je obljube o investiciji pospremil s komentarjem, da sta državi zavezani k cilju, Pirej razviti v "največje pristanišče ne le v Sredozemlju, pač pa v celotni Evropi." Ši je ob tem poudaril zgodovinsko vlogo Grčije. "Starodavni civilizaciji" bi po njegovih besedah zato morali "združiti moči in tako zagotoviti večje koristi za prebivalstvo."
Grško gospodarstvo še vedno teži visok javni dolg. Desnosredinska vlada, ki je mandat nastopila pred štirimi meseci, je zato še posebej željna tujih investicij in dostopa do ogromnega kitajskega trga, posebej za izvoz domačih proizvodov kot sta denimo vino in olivno olje. Brezposelnost v balkanski državi je pri 17,3 odstotkih še vedno najvišja med državami članicami Evropske unije.
A grški premier je zaradi povabila Šiju moral odgovarjati na mnoge očitke zahodnih politikov.
Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je denimo oktobra grško zaveznico pozval, naj ne sprejema kitajskih poslov, ki "izgledajo preveč dobro, da bi bili resnični," Kitajsko pa je ob tem obtožil, da uporablja "gospodarska sredstva, s katerimi sili države v enostranske posle, ki koristijo Pekingu, države pa potiskajo v dolgove."
Gospodarsko sodelovanje med Grčijo in Kitajsko je grške zahodne zaveznice še posebej zmotilo spomladi, ko je nekdanja grška vlada pod vodstvom levosredinskega premierja Aleksisa Ciprasa naznanila, da se bo pridružila gospodarski iniciativi 17+1, ki povezuje Kitajsko z državami srednje in vzhodne Evrope. Grška vlada prav tako ni hotela podpisati izjave Evropske unije, v kateri Bruselj obsoja domnevne kršitve človekovih pravic na Kitajskem.
