Znanstveniki opozarjajo pred »skritim« morilcem, ki med morskimi vrstami kosi zaradi taljenja polarnega ledu, poroča CNN.
Zaradi taljenja ledu v Arktičnem oceanu so se odprle nove morske poti med Atlantskim in Tihim oceanom, s tem pa so morske živali z obeh območij pogostje v stiku. Glede na študijo, objavljeno v reviji Scientific Reports, je posledično med sesalci v severnem delu Tihega oceana začel kositi smrtonosen patogen Phocine morbillivirus (tudi Phocine distemper virus - PDV), ki so ga prvič odkrili leta 1988 pri evropskem navadnem tjulnju (Phoca vitulina vitulina) v Atlantiku. Ti so takrat zaradi virusa umirali v tisočih. Pri tjulnjih je znova izbruhnil leta 2002, nato pa je leta 2004 začel kositi med morskimi vidrami, a tokrat na »drugi strani« Arktike v vodah okoli Aljaske.
Znanstveniki so v zadnjih 15 letih odkrili dve novi poti, ki Atlantski ocean povezujeta s Tihim oceanom in ki sta posledica taljenja ledu. Ker se je zgodovinska ledena ovira na območju Arktike »podrla«, so na obeh straneh živeče morske vrste prvič v stiku. Ob tem preceneča dejstvo, da se virus ni zgolj razširil v drug ocean, temveč tudi na drugo živalsko vrsto.
Letošnje »nevarne« razmere
Da bi proučili razširjenost okužbe, so analizirali brise in vzorce krvi več kot 2500 tjulnjev, stellerjevih morskih levov in morskih vider, ki živijo v morjih od Aljaske do Rusije. Ugotovili so, da se je virus najbolj razširil v letih 2003 in 2009. Pred obema izbruhoma so zabeležili tudi rekordno nizke ravni morskega ledu. Izbruhi se pojavljajo vsakih pet od deset let, in sicer, kot ugotavljajo raziskovalci, običajno takrat, ko je raven arktičnega ledu najnižja. Po podatkih Nase je ta leta 2019 dosegla drugo najnižjo raven, kar pomeni, da so se najverjetneje odprle nove poti med oceani.
Kot je pojasnila avtorica študije Tracey Goldstein z inštituta One Health Institute s kalifornijske univerze UC Davis, je zaradi odročnosti območja težko ugotoviti, koliko živali je od začetka študije dejansko umrlo zaradi virusa PDV, a vedo, da je v prvih dveh izbruhih umrlo do 50 odstotkov evropskih navadnih tjulnjev. Kot dodaja, človeštvo tega zelo nalezljivega virusa, ki ga z vidika učinka na morski živelj primerja z virusom ošpic pri človeku, ne more iztrebiti, a ga lahko z uspešnim bojem proti podnebnim spremembam vsaj nekoliko omeji in s tem živalim omogoči dovolj časa, da se nanj prilagodijo.
