Peebles, profesor z ameriške univerze Princeton, prejme polovico nagrade za njegova "teoretična odkritja v fizikalni kozmologiji", je navedla akademija. Njegov teoretični model, ki ga je razvijal od sredine 60. do sredine 80. let prejšnjega stoletja, predstavlja temelj sodobnega razumevanja zgodovine vesolja od velikega poka do danes. Njegova odkritja so prinesla vpogled v to, kaj nas obkroža v vesolju, pri čemer je znanih zgolj pet odstotkov materije in energije v njem. Drugih 95 odstotkov pa je neznanih. To za sodobno fiziko predstavlja velik izziv, so pojasnili na švedski akademiji.
Drugo polovico nagrade pa si bosta razdelila profesorja na univerzi v Ženevi Mayor in Queloz za odkritje prvega eksoplaneta, ki kroži okoli Soncu podobne zvezde. Planet izven našega Osončja, imenovan 51 Pegasi, sta odkrila leta 1995. Njuno odkritje je vodilo v pravo revolucijo v kozmologiji. Nato so odkrili več kot 4000 eksoplanetov, ki pa so zelo različni. Večina teh planetarnih sistemov pa ni podobnih našemu, ki ga sestavljajo Sonce in njegovi planeti.Ta odkritja so znanstvenike vodila tudi v razvoj novih teorij o fizikalnih procesih, odgovornih za rojstvo planetov, so navedli na akademiji.
Nagrado bodo prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Razdelili si bodo finančno nagrado višini devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov).
