Sodišče v Strasbourgu je odločilo, da so Hamzi oblasti BiH kršile človekove pravice, ker je bil med avgustom 2014 in septembrom 2016 v priporu. S tem je država kršila 1. odstavek 5. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki se nanaša na pravico do svobode in varnosti.
Predstavljal je grožnjo nacionalni varnosti
Tega člena niso kršili s priporom med julijem 2012 in marcem 2013 ter med marcem in avgustom 2014, poročajo lokalni mediji.
Sirski državljan s prebivališčem v Sarajevu je bil aretiran oktobra 2008, potem ko so pristojne oblasti ocenile, da predstavlja grožnjo nacionalni varnosti. Pred tem so mu leta 2007 oblasti odvzele državljanstvo BiH in mu ukazale, naj zapusti državo. Njegove prošnje za dodelitev stalnega bivališča in azila v BiH so zavrnile.
Evropsko sodišče je ocenilo, da ga od avgusta 2014 ni želela sprejeti nobena tretja država. Od tedaj so oblasti BiH stopile v stik s Kanado, Kazahstanom, Turčijo in Združenimi arabskimi emirati. Ko so vse te države zavrnile, da bi ga sprejele, je bil izpuščen iz pripora. Od septembra 2012 so sicer stopili v stik z 38 državami, da bi ga sprejele, a so prošnjo vse zavrnile.
V vojski BiH se je boril v enoti mudžahidov
Abu Hamza je v BiH prispel med vojno v letih 1992-1995. V vojski BiH se je boril v enoti mudžahidov, tujih islamskih borcev, ki so bili večinoma arabskega porekla. Po nekaterih navedbah je bil v tej enoti glavni logistik in je imel po koncu vojne znatna finančna sredstva. Varnostne službe BiH so ga spremljale in nato na podlagi zbranih podatkov razglasile za nevarnega za nacionalno varnost ter priprle. Obtožen ni bil.
Državljanstvo BiH je tako kot mnogi mudžahidski borci pridobil v sredini 90. let prejšnjega stoletja, leta 2007 pa so mu ga oblasti odvzele in mu ukazale, naj zapusti državo.
