Ameriški državni sekretar Mike Pompeo in vršilec dolžnosti obrambnega ministra Patrick Shanahan sta vodilne kongresnike obeh strank v torek za zaprtimi vrati seznanila s strategijo Bele hiše do Irana, demokrati pa so za vsak primer poklicali še dva nekdanja uradnika vlade Baracka Obame.
Shanahan je zagotovil, da zadnji ukrepi ZDA nikakor niso namenjeni vojni, ampak so jih sprejeli zaradi odvračanja Irana pred napadi na ameriške sile. Shanahan je dejal, da ne bodo šli v vojno z Iranom in si želijo preprečiti stopnjevanje napetosti. Obljubil je tudi, da bodo v bodoče opravljali boljše delo pri obveščanju kongresa in javnosti.
Shanahan se je obnašal pomirljivo in kooperativno, saj ga čaka še senatna potrditev na položaj obrambnega ministra, demokrati pa so po sestanku za zaprtimi vrati izražali jezo nad obnašanjem Pompea, ki naj bi bil z njimi vzvišen in aroganten. Na vprašanje, zakaj niso že prej poročali kongresu, naj bi Pompeo odgovoril, da so bili zaposleni in niso imeli časa.
Pompeo naj bi največ časa porabil za razlago o tem, kako slabo se obnaša Iran, in demokrati so ga prekinili, da vedo, da je Iran slab, vendar pa jih zanima, kakšna je politika ali strategija administracije za naprej. Po sestanku so trdili, da pravega odgovora niso dobili.
Nepredvidljivost je del njegove politike
Predsednik ZDA Donald Trump je glede Irana s svojimi izjavami enkrat bojevit, drugič pomirljiv, enkrat grozi z uničenjem Irana oziroma "uradnim koncem", drugič predlaga pogajanja. Vmes pa trdi, da je nepredvidljivost del njegove politike. Zanesljivo je le to, da za trd pristop najbolj navija Trumpov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton, eden od režiserjev invazije na Irak leta 2003, ki jo je Trump leta 2016 označil za katastrofo, ki je destabilizirala celoten Bližnji vzhod.
ZDA so proti Iranu poslale bojno skupino z letalonosilko Abraham Lincoln, več bombnikov in v okolici nameščajo rakete vrste patriot. Shanahan je zatrdil, da je to posledica kredibilnih groženj, vendar tudi on ni bil bolj natančen.
Grožnja stabilnosti
Za nekdanje uradnike vlade Baracka Obame je najbolj kredibilna grožnja stabilnosti na Bližnjem vzhodu Trumpova vlada. Nekdanji direktor obveščevalne agencije Cia John Brennan je kongresnikom razložil, da si Iran ne želi vojne, vendar pa si vodstvo države ne more dovoliti videza kapitulacije pred Trumpom.
Glavna ameriška pogajalka pri iranskem jedrskem sporazumu, od katerega je Trump odstopil, Wendy Sherman, pa je dejala, da nepremišljena in brezobzirna politika Trumpove vlade škodi kredibilnosti ZDA in spodkopava zmerne sile v Iranu. Po njenem prepričanju je vse šlo po zlu, odkar je Trump odstopil od jedrskega sporazuma.
Za republikance, kot je senator iz Utaha Mittt Romney, pa je politika Washingtona do Irana več kot ustrezna in Romney je priporočil, naj se nadaljuje.
