Običaj, zaradi katerega mestni veljaki iz občinske malhe lokalni župniji Liebfrauen letno plačujejo približno 360 evrov, izvira iz 16. stoletja. Korenine je pognal iz dejanj moža po imenu Dietrich Flade.
Obtožen čarovništva
55-letni meščan je bil učenjak prava, sodnik in rektor tamkajšnje univerze. Na njegovih plečih je bila tudi obdavčitev domačinov. Vendar pa briljantni karieri navkljub ni bil imun na obtožbe čarovništva, zato je zadavljen zgorel na grmadi. Flade je kot sodnik vodil postopke zoper "čarovnike in čarovnice" in številne tudi obsodil. Kakorkoli že, trajne posledice je svojemu mestu pustil s posojilom 4000 guldinov mestnim oblastem.
Po poročanju nemških medijev je bilo čarovništva med 13. in 18. stoletjem obtoženih približno tri milijone ljudi. Usmrčenih jih je bilo med 40.000 in 60.000, tri četrtine žrtev je bil ženskega spola.
Po tistem, ko je kruti konec storil, je vsa njegova last, vključno z zadolžnico, prišla v roke nadškofa Johana VII., ki je slučajno bil tudi lokalni sekularni vladar. Ta je odločil, da morajo mestni veljaki obresti za dolg, ki ga je mesto dolgovalo "čarodeju", plačevati lokalnim župnijam. Velmožje mesta Trier nadškofovo voljo izpolnjujejo že 430 let, saj razsodba nikoli ni bila formalno preklicana. Edina stvar, ki se je skozi leta spremenila, je bila valuta.
Cerkev ni za
Predstavnik za stike z javnostmi mesta Ernst Mettlach je za Bild dejal, da bi mesto z veseljem prenehalo plačevati, če bi župnija in škof na to pristala. Cerkvi pa se očitno ne mudi, da bi se odpovedala donosni tradiciji. Presodili so namreč, da so plačila upravičena, saj da gredo za pomoč brezdomcev in druge "socialne namene". A ne le to: prepričani so, da se na ta način ohranja spomin na žrtve lovov na čarovnice.
