Kot dodaja, so na hrvaškem zunanjem ministrstvu pojasnili, da ZDA nasprotujejo širitvi OECD, dokler organizacija ne bo zagotovila možnosti za sprejem novih članic.
Samo Slovenijo
Hrvaški minister za gospodarstvo Darko Horvat se je pred začetkom današnje seje vlade odzval na poročanje Jutarnjega lista in poudaril, da samo Slovenija ovira vstop Hrvaške v OECD. Napovedal je, da se bosta kmalu na to temo srečala s slovenskim kolegom Zdravkom Počivalškom, in da pričakuje, da bodo do konca leta odpravili slovensko blokado.
Horvat je tudi potrdil, da se bo kmalu srečal z veleposlanikom ZDA na Hrvaškem W. Robertom Kohorstom, s katerim bo govoril o podpori Washingtona na hrvaški poti v OECD.
Madžarska je konec lanskega leta umaknila svojo blokado vstopa Hrvaške v OECD.
Določene zamere
Veleposlaništvo ZDA v Zagrebu je na vprašanje Jutarnjega lista o nasprotovanju vstopa Hrvaške v OECD diplomatsko odgovorilo, da je za članstvo katere od držav potrebno soglasje vseh 36 držav članic organizacije. Kot sklepa zagrebški časnik, že dejstvo, da niso zanikali trditev, da blokirajo vstop Hrvaške, kaže na določene zamere Hrvaški med vstopanjem v OECD.
Na sedežu hrvaškega zunanjega ministrstva so za časnik povedali, da ne obstaja noben spor med ZDA in Hrvaško, temveč da ima Washington pomisleke glede nadaljnje širitve OECD. Poleg Hrvaške so pred vrati kluba najrazvitejših držav tudi Bolgarija, Romunija, Peru, Argentina in Brazilija.
"ZDA načeloma ne nasprotujejo širitvi OECD na nove članice, a menijo, da v organizaciji še niso vzpostavljene zadostne zmogljivosti, da bi lahko sprejeli toliko držav," je odgovorila hrvaška diplomacija. Pojasnili so, da ZDA zahtevajo od sekretariata OECD in vseh 36 članic, naj pred širitvijo izvedejo določene reforme, da bi vzpostavili pogoje za boljše delovanje organizacije.
"Torej, ZDA ne blokirajo vstopa Hrvaške, ki sodeluje v delovanju nekaj odborov in se pripravlja na širitev, ko bo za to dobila zeleno luč," so še dejali na hrvaškem zunanjem ministrstvu.
Konkretne pripombe
Časnik navaja, da so razlogi za ameriško zaviranje Hrvaške lahko zapisani v sporočilu State Departmenta za leto 2016. Navaja, da so ZDA imele "konkretne pripombe", ko gre za nerešeno vprašanju vrnitve med in po drugi svetovni vojni nacionaliziranega premoženja judovskim organizacijam na Hrvaškem, kot tudi zaradi navedb o zanikanju holokavsta ter diskriminaciji Srbov in Romov. Omenjali so tudi kršitve pravic žensk, otrok in pripadnikov skupnosti LGBT.
Med drugim spominja, da so ZDA očitale Hrvaški tudi slabosti pravosodja in korupcijo ter težave v medijskem prostoru, kot je netransparentno lastništvo v lokalnih medijih.
