Venezuela je že nekaj let v hudi politični in ekonomski krizi. Opozicija si na vse kriplje prizadeva, da bi s položaja odstavila Chavezovega naslednika Nicolasa Madura, ob tem pa ji odslej (znova) odkrito pomagajo Združene države Amerika. Drama se je začela nevarno stopnjevati 10. januarja, ko je Maduro prisegel za drugi predsedniški mandat. Pet dni zatem je venezuelski parlament, v katerem ima večino opozicija, sprejel deklaracijo, v kateri je nov mandat predsednika Madura razglasil za nezakonitega in za 23. januar sklical proteste. Na ulicah države se je po podatkih tujih agencij zbralo več sto tisoč protestnikov, ki so zahtevali Madurov sestop z oblasti. Nato je pred množico stopil predsednik parlamenta Juan Guaido ter se razglasil za začasnega predsednika države. »Uradno prisegam za predsednika države, da bi dosegel končanje nasilne prilastitve oblasti,« je dejal 35-letni Guaido. Na odziv Washingtona ni bilo treba dolgo čakati …
LETO 2002
ZDA so se poskušale venezuelskega naftnega bogastva polastiti že leta 2002, ko so s skrbno načrtovanim vojaškim pučem za kratek čas odstavili takratnega predsednika Huga Chaveza. Pučisti so morali priznati poraz, ko so ulice Caracasa preplavile množice Chavezovih podpornikov in ga vrnile na položaj.
Prva Trumpova mednarodna intervencija
Ameriški predsednik je del svoje predvolilne kampanje zgradil na temeljih glasne kritike ameriškega intervencionizma. Kot je obljubil, ZDA ne bodo več opravljale vloge »svetovnega policaja« in se vmešavale v notranje zadeve drugih držav. Obrvi je dvignilo lanskoletno raketiranje Sirije, vendar je Trump dal takrat jasno vedeti, da cilj ZDA ni zamenjava Asadovega režima. Tokrat pa je prvi mož Bele hiše obrnil ploščo in Guaidoja priznal kot začasnega predsednika ter pozval druge zahodne države, naj storijo enako. Trumpovemu povelju je sledila Organizacija ameriških držav (OAS), za njo pa še Brazilija, Paragvaj, Kolumbija, Peru in Kanada. Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je v izjavi za javnost povedala, da »EU polno podpira narodno skupščino kot demokratično izvoljeno institucijo«in njenega predsednika Guaidoja. Na drugi strani pa so Madura podprle Bolivija, Kuba, Mehika, Turčija, Kitajska in Rusija. Rusko zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost zapisalo, da je mednarodna podpora Guaidoju »neposredna pot do brezvladja in prelivanja krvi«. »Samo Venezuelci imajo pravico odločati o svoji usodi. Vmešavanje od zunaj, še posebej v trenutnih zelo napetih razmerah, je nesprejemljivo,« je še zapisalo ministrstvo. Ob tem je Washington posvarilo pred vojaškim posredovanjem v Venezueli. Trumpova odločitev, da kot drugi ameriški predsednik v zadnjih 20 letih podpre državni udar v Venezueli, pa ni minila brez posledic.
Maduro: Ameriški diplomati, ven!
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je sporočil, da je Venezuela prekinila diplomatske odnose z ZDA, in dal ameriškim diplomatom 72 ur časa, da zapustijo državo. »Odločil sem pretrgati diplomatske in politične odnose z imperialistično vlado ZDA. Ven!« je dejal pred tisoči podpornikov, ki so prišli branit predsedniško palačo. Ameriško vlado je obtožil, da »vodi operacijo za vzpostavitev marionetne vlade, ki bo služila interesom Washingtona«. Poudaril pa je, da predsednika voli ljudstvo. Ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je odzval na ultimat in sporočil, da ameriški diplomati ne bodo zapustili Venezuele, ter zagrozil oblastem, da bodo ZDA sprejele »potrebne ukrepe«, če bodo njihovi državljani ogroženi. Washington opozarja, da »so odprte vse možnosti«, če bo Maduro proti opozicijskim voditeljem uporabil silo. Kljub pozivu Guaidoja, naj vojska prestopi na stran opozicije, je ta izrekla podporo Maduru. Vojska bo branila ustavno ureditev in suverenost države, je sporočil obrambni minister Vladimir Padrino. »Obup in nestrpnost napadata mir v državi,« je tvitnil minister. »Mi, vojaki domovine, ne sprejemamo predsednika, vsiljenega v senci obskurnih interesov,« je zatrdil minister.
ZLATA JAMA
Venezuela skladišči največje zaloge nafte na svetu. Po zadnjih podatkih Opeca gre za 302 milijardi ton sodov.
Tudi Slovenija podpira vstajnike
Z ministrstva za zunanje zadeve so sporočili, da Slovenija skrbno spremlja razmere v Venezueli ter kot članica EU deli skupno mnenje in zaskrbljenost ob krizi v državi. »Slovenija se pridružuje pozivom k takojšnjemu začetku političnega procesa, ki bo vodil k svobodnim in poštenim volitvam ter ponovni vzpostavitvi demokracije in vladavine prava, v skladu z ustavnim redom.« Ljubljana tako izraža polno podporo nacionalni skupščini, vključno z njenim predsednikom Juanom Guaidojem.
