35-letni Juan Guaido, predsednik venezuelskega parlamenta in neformalni vodja opozicije se je v sredo razglasil za legitimnega predsednika države. Aktualni predsednik Nicolas Maduro, ki je leta 2013 na čelu nasledil Huga Chaveza, je lani s slabimi 68 odstotki glasov na volitvah dobil svoj drugi mandat. Predsedniške volitve so v Združenih državah Amerike in drugih zahodnih državah označili za nelegitimne, saj jih je sklucala Ustavna skupščina, volitve v katero je opozicija, ki ima v parlamentu večino, bojkotirala.
Kdo je priznal koga?
Takoj po Guaidovem samoustoličenju, ga je za legitimnega začasnega predsednika priznal njegov ameriški kolega Donald Trump. Sledile so podpore tudi iz drugih držav, najprej iz Kanade nato pa še iz 11 latinskoameriških držav.
Ameriško vmešavanje v notranjo politiko Venezuele je takoj obsodila Rusija, ki je podprla Madura, sledili sta ji Kitajska in Turčija. V latinski ameriki so podporo Maduru izrekle Bolivija, Gvajana, Kuba, Mehika, Nikaragva, Urugvaj in Sveta Lucija.
Kaj pa vojska?
Velika uganka je bila, kam se bo nagnila venezuelska vojska, ki jo je ameriški zunanji minster Mike Pompeo pozval, naj ne ovira predaje oblasti. Dvomi so se danes razpršili, ko je venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino podprl Madura. "Državljanska vojna ne bo rešila problemov v Venezueli," je dejal Padrino in pozval k dialogu in reševanju krize "v okvirih ustave".
Na novinarski konferenci ob spremstvu visokih vojaških častnikov je dejal, da Guaido skuša izvesti udar "proti demokraciji, proti ustavi in proti predsedniku Nicolasu Maduru, edinemu legitimnemu predsedniku".
Guaidojevo dejanje je razglasil za "potezo skrajno desnih sektorjev", ki služijo interesom ZDA in drugih držav, ki da skušajo v Venezueli širiti anarhijo in kaos.
Zatrdil je še, da so vojaški poveljniki glavnih osmih obrambnih sektorjev v državi zagotovili podporo predsedniku Maduru. Vojska pa se želi izogniti delitvam in konfrontaciji med Venezuelci, je še dodal minister Padrino.
