"Danes, ob 14. uri se vojno stanje končuje," je sporočil Porošenko med sejo vlade, ki so jo prenašali tudi mediji. Odločitev je sprejel "na podlagi analize vseh komponent varnostnega položaja v državi," je povedal.
Porošenko je vojno stanje v desetih pokrajinah, ki mejijo na Rusijo, uvedel 28. novembra, tri dni po incidentu, ko je ruska mornarica zasegla vlačilec in še dve vojaški plovili, ki so hoteli iz Črnega morja preko ožine pri Kerču oz. pri Krimskem polotoku vpluti v ukrajinska pristanišča v Azovskem morju.
Rusija je trdila, da so ukrajinska plovila v ožino, ki si jo Rusija po priključitvi Krima lasti kot svoje teritorialno morje, vstopila brez dovoljenja, medtem ko so v Kijevu trdili, da so plovila spoštovala mednarodno pravo, ki velja za morske ožine, in tudi postopke, kot so jih izvajali doslej.
Na robu spopada
Ukrajinske oblasti so v tem obdobju vojnega stanja prepovedale vstop v državo vsem ruskim moškim državljanom, starim med 16 in 60 let. Po podatkih ukrajinskih oblasti so na ta način preprečili vstop 1650 Rusom. Porošenko je sicer danes razglasil nove sankcije proti tistim, ki so sodelovali pri zajetju ukrajinskih plovil. Med osebami, ki jih bodo doletele ukrajinske sankcije, so tudi ruski poslanci.
Obe državi sta se tedaj znašli nevarno na robu spopada, Porošenko pa je v državi razglasil vojno stanje, kar je bilo prvič, da se je katera država odločila za tak ukrep po koncu druge svetovne vojne, če se izvzame vojne na Balkanu ob razpadu Jugoslavije.
Zahod se je postavil na stran Ukrajine, sicer morda ne v tolikšni meri, kot so pričakovali v Kijevu, a so v Moskvo letele številne obsodbe incidenta. Ameriški predsednik Donald Trump je tedaj odpovedal tudi že napovedano srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ob robu vrha skupine G20 v Braziliji, ki se je odvil le nekaj dni po tem incidentu.
"Podpora in konkretna dejanja naših mednarodnih partnerjev, njihov pritisk na Kremelj v kombinaciji z vojnim stanjem, so preprečili najhujši scenarij, ki ga je načrtovala Rusija," je danes še komentiral Porošenko. "Putinu niso dovolili, da bi prečkal novo rdečo črto," je še dodal.
Vojno stanje je v Ukrajini veljalo 30 dni, kot je Porošenko napovedal že ob uveljavitvi. Možnost je imel sicer, da bi to stanje veljalo najmanj 60 dni, kar so kritiki ocenjevali kot poskus vplivanja na predsedniške volitve, ki so predvidene za marec in na katerih za zdaj Porošenku ne kaže najbolje. Toda kot je danes sporočil Porošenko, se je odločil, da vojnega stanja ne podaljša ravno zaradi volitev. Med vojnim stanjem je namreč prepovedano izvajati volitve, pa tudi predvolilno kampanjo.
Vojno stanje je bilo sicer uvedeno v desetih pokrajinah, ki mejijo na Rusijo, tudi v pokrajinah Lugansk in Doneck, kjer so oblast prevzeli proruski uporniki. Vojno stanje je bilo uvedeno tudi na območjih ob Črnem in Azovskem morju. V obdobju vojnega stanja je bila ukrajinska vojska v stanju najvišje pripravljenosti, rezervisti so bili vpoklicani, vojska pa je dobila tudi dodatna pooblastila pri izvajanju reda in varnosti, a je to, kot je danes poudaril Porošenko, ostalo zgolj kot možnost. "Vojno stanje ni v nobeni meri vplivalo na vsakodnevno življenje civilistov," je povedal in poudaril, da nikomur niso omejevali človekovih pravic in svoboščin.
