Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je v ponedeljek sporočil, da ZDA obsojajo agresivno dejanje Rusije in jo pozivajo, naj vrne Ukrajini ladje in mornarje, ki jih je zajela v nedeljo v Črnem morju. Predsednik ZDA Donald Trump je dejal le, da mu ni všeč, kar se dogaja in upa, da se bodo zadeve uredile. VS ZN je na dveh sejah govoril o razmerah.
- VIDEO: To je trenutek, ko je ruska ladja treščila v ukrajinsko
- Ukrajina in Rusija na robu vojne, strah pred širšim vojaškim konfliktom vse večji
Pompeo je sporočil, da je Rusija 25. novembra nevarno zaostrila položaj v Kerški ožini, ko je ruska ladja trčila ob ukrajinsko in streljala ter poškodovala posadko, nato pa zajela tri ukrajinske ladje in člane posadke. ZDA izražajo globoko zaskrbljenost nad incidentom, ki predstavlja kršitev mednarodnega prava.
ZDA agresivno dejanje Rusije obsojajo in jo pozivajo, naj vrne ladje in mornarje, spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v mednarodno priznanih mejah tudi glede teritorialnih voda.
Pompeo je prav tako dejal, da ZDA pozivajo obe strani k zadržanosti in spoštovanju mednarodnih zavez in obveznosti. "Predsednika Vladimir Putin in Petro Porošenko naj nemudoma neposredno uredita položaj," je še sporočil Pompeo in dodal, da ZDA zavračajo ruski poskus priključitve Krima.
Ukrajina s podporo ZDA
Pompeo je kasneje po telefonu govoril s Porošenkom in State Department je sporočil, da je ameriški državni sekretar Ukrajincu ponovno potrdil trdno podporo ZDA državni suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, vključno s teritorialnim morjem. Porošenko se mu je zahvalil in podčrtal pomen enotnosti zahodnih držav pred rusko agresijo. Pompeo se je s tem strinjal in dejal, da ceni ukrajinske korake za umiritev položaja.
Po priključitvi Rusija zgradila most
Rusija si je polotok Krim priključila leta 2014 in preko Kerške ožine letos zgradila 19 kilometrov dolg most, ki povezuje Krim z Rusijo. Ukrajinske ladje so skušale v nedeljo pluti skozi v Azorsko morje, vendar je ladja ruske obalne straže najprej trčila v prvo ladjo, nato odprla ogenj nanjo in blokirala pot drugima dvema. Prispele so še druge ruske vojaške ladje in zaplenile tri ukrajinske.
Rusija in Ukrajina imata pogodbo iz leta 2003, po kateri si delita suverenost nad Azorskim morjem in Kerško ožino, vendar si Rusija to po svoje razlaga, saj trdi, da bi morale ukrajinske ladje pred poskusom plovbe skozi ožino zaprositi za dovoljenje. Rusija trdi, da je šlo za namerno provokacijo ukrajinskega predsednika Porošenka, ki ga marca čakajo predsedniške volitve, na katerih se mu zaradi nizke priljubljenosti obeta poraz.
Ruski predsednik Putin je izrazil "resno zaskrbljenost" zaradi odločitve Ukrajine, ki se je po nedeljskem incidentu z rusko obalno stražo v Kerški ožini odločila, da v sredo uvede vojno stanje. V telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel je Putin izrazil upanje, da bo Berlin lahko vplival na ukrajinske oblasti in jih odvrnil od sprejemanja nadaljnjih nepremišljenih odločitev.
Ruski predsednik je izrazil resno zaskrbljenost zaradi odločitve Kijeva, da uvede stanje visoke pripravljenosti oboroženih sil ter vojno stanje, so po pogovoru danes sporočili iz Kremlja.
Voditelja sta se o nedeljskem "nevarnem incidentu" pogovarjala na nemško pobudo. Ruski predsednik je obsodil provokacijo ukrajinske strani, ki po njegovem predstavlja grobo kršitev mednarodnega prava s strani ukrajinskih vojaških ladij.
Kar dve zasedanji, izkupiček pa ...
V ponedeljek sta potekali kar dve ločeni zasedanji Varnostnega sveta ZN na to temo. Prvo je sklicala Rusija, ki pa se je končala hitro, saj je hotela Moskva razpravo nasloviti kot obravnavo ukrajinskega kršenja meje na morju. Varnostni svet je to potem zavrnil s sedmimi glasovi proti (ZDA, Francija, Velika Britanija, Poljska, Nizozemska, Kuvajt in Švedska), štirimi glasovi za (Rusija, Kitajska, Kazahstan in Bolivija) ter štirimi vzdržanimi (Slonokoščena obala, Etiopija, Ekvatorialna Gvineja in Peru).
Rusijo je potem na naslednjem zasedanju zastopal le namestnik veleposlanika Dimitrij Poljanski, ki je razložil, da je šlo za namerno provokacijo Ukrajine. Njen veleposlanik Volodimir Jelčenko je povedal, da je bilo vse, kar je povedal Rus, čista laž, o čemer se lahko prepričajo vsi, ki so si ogledali posnetke napada ruske ladje na ukrajinsko.
Generalna podsekretarka ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je obe državi pozvala, naj se vzdržita povečevanja napetosti v besedah in dejanjih, ker lahko pride do nevarnega poslabšanja položaja z nepredvidljivimi posledicami.
Ukrajinski parlament je medtem v Kijevu potrdil predlog predsednika Porošenka o uvedbi vojnega stanja v desetih od 27 pokrajinah države. Gre za pokrajine, ki ležijo blizu Rusije ali ruskih zaveznic Belorusije ter separatističnega Pridnestrja v Moldaviji. Porošenko je pojasnil, da ne gre za razglasitve vojne, ampak le začasno 30-dnevno uvedbo izrednega stanja za krepitev obrambe pred rusko agresijo.
