Večina migrantov prihaja iz takoimenovanega območja "severnega trikotnika," srednjeameriških držav: Gvatemale, Hondurasa in El Salvadorja. Gre za eno izmed najnevarnejših območij na svetu - kombinacija smrtonosnega nasilja organiziranih tolp, množične revščine in politične korupcije tisoče vsako leto sili v iskanje boljšega življenja v bogatih deželah ameriškega severa.
Tako ni nenavadno, da so se ljudje začeli pridruževati karavani migrantov, ki se je organizirala spontano, iz eksistenčne nuje marginaliziranega sloja tamkajšnjega prebivalstva.
28-letni Carlos Leonidas Garcia Urbina iz mesta severa Hondurasa je za tiskovno agencijo AP dejal, da se je karavani priključil v trenutku, ko jo je videl. Množico ljudi je zagledal medtem, ko je kosil travo. Odvrgel je koso, pograbil vse voje premoženje - 20 ameriških dolarjev - in se jim pridružil.
"Potujemo v obljubljeno deželo," je dejal.
Čeprav ne gre za prvo migrantsko karavano, ki se premika iz latinske v severno Ameriko, pa je ta prva samoorganizirana ter daleč največja. Pričela se je kot spontano sestavljena skupina 160 ljudi iz mesta San Pedro Sula v Hondurasu, ob prihodu v Gvatemalo pa je štela že desetkrat več članov.
"Nihče ne more organizirati toliko ljudi. Nihče," je prepričan Irineo Mujica, organizator v nevladni organizaciji Ljudje brez meja.
Ogromna masa ljudi, ki se nezaustavljivo premika proti ameriški meji, je že izzvala odzive visoke politike. Ameriški predsednik Donald Trump je tako izjavil, da so v karavani "kriminalci in ljudje z bližnjega vzhoda," a je v torek moral priznati, da za navedbe nima dokazov.
Karavno sicer do mehiške meje z ZDA še vedno loči dobrih 1500 kilometrov hoje.
