Meteorologi sicer pričakujejo, da pojav ne bo tako močan kot v letih 2015 in 2016, ko je po svetu vreme krojil eden izmed najmočnejših pojavov, El Niño, ki globalno vpliva na podnebje in s seboj prinaša poplave, sušo, deževje ter druge vremenske motnje. El Niño, ki se po navadi pojavlja na dve do sedem let, sicer povzroča hude suše v Afriki, na severu Avstralije, v Indoneziji in na severovzhodu Južne Amerike, medtem ko se na primer v Braziliji, Argentini, na vzhodu Avstralije in severozahodu Kitajske po navadi srečujejo z obsežnimi padavinami ter posledično poplavami. Pojav ponekod spremljajo tudi močnejša neurja in cikloni. Najmanj dokazanega vpliva na vreme ima El Niño v Evropi.
Človeške žrtve in gmotna škoda
Svetovna meteorološka organizacija pričakuje, da prihodnji pojav El Niño ne bo tako močan, kot je bil v obdobju 2015–2016 (takrat je nastopil eden izmed močnejših v zgodovini), a bo kljub temu imel znatne učinke. »Predvidevanje tega pojava bo rešilo številna življenja in preprečilo velike gospodarske izgube,« ocenjuje generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije Petteri Taalas.
Ciklus do dve leti
Pojav El Niño se pojavlja periodično. Med dvema pojavoma po navadi mine od dve do sedem let, traja pa lahko najmanj sedem mesecev in največ dve leti.
Meteorologi tako napovedujejo nadpovprečne temperature za Evropo, skoraj celotno azijsko-pacifiško regijo, Afriko, Severno Ameriko in večino obalnih regij Južne Amerike. Ker je običajni cikel prihoda pojava El Niño od pet do sedem let, od zadnjega pa sta minili le dve leti, Taalas ocenjuje, da je to posledica globalnega segrevanja Zemlje. »Klimatske spremembe vplivajo na tradicionalno dinamiko pojavov El Niño in La Niña ter tudi na njun vpliv,« je povedal generalni sekretar meteorološke organizacije.
Študija, v kateri je sodelovala tudi ameriška vesoljska agencija Nasa, je pred časom ocenila, da je v letu dni po številnih požarih, ki so divjali v ekvatorialni Aziji, kjer živi več kot pol milijarde ljudi, ob zadnjem pojavu El Niño samo zaradi posledic izpostavljanja dimu umrlo najmanj sto tisoč ljudi. Zaradi dolgotrajne suše, ki je bila posledica pojava El Niño v letih 2015 in 2016, pa se je kar sto milijonov ljudi v Afriki spopadalo s hudim pomanjkanjem hrane.
Zadnji izjemno velik vremenski vpliv je imel El Niño v letih 1997 oziroma 1998, ko naj bi neposredno zaradi pojava po svetu umrlo kar 23 tisoč ljudi, medtem ko je povzročil za dobrih 30 milijard evrov gmotne škode.
Odkril ga je ribič
Pojav toplega toka na površini Tihega oceana je že pred stoletjem prvi poimenoval perujski ribič. Ker ga je zaznal vsako leto v času okoli božiča, ga je poimenoval El Niño (deček). Znanstveniki so šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ugotovili, da ne gre le za regionalni pojav v perujskem delu Tihega oceana, temveč da ima globalni vpliv na vremensko dogajanje.
