Julija so ZDA na seznam izdelkov s Kitajske s 25-odstotnimi carinami uvrstile 818 izdelkov, od danes pa je na njem še dodatnih 279, med njimi odtočne cevi, nekateri kmetijski pridelki in železniški vagoni.
Številni ameriški proizvajalci sicer po poročanju tujih tiskovnih agencij carinam nasprotujejo, saj so prepričani, da bodo škodile predvsem njim samim in ne bodo z ničemer preprečile problematičnih trgovinskih praks Kitajske.
Ameriške oblasti so s seznama za carine po pritožbah umaknile nekaj izdelkov, med drugim plavajoče doke, kontejnerje in orodja za obdelavo lesa. Niso pa uslišale želja proizvajalcev polprevodnikov oz. čipov, ki so bili v opozarjanju na nesmiselnost tovrstnih protekcionističnih ukrepov najglasnejši.
Spominski čipi so namreč med skupno skoraj 1100 izdelki v vrednosti okoli 50 milijard dolarjev, na katere so ZDA do zdaj uvedle dodatne carine.
Kitajska je tudi tokrat nemudoma poudarila, da "odločno nasprotuje carinam in nima druge izbire, kot da še naprej nadaljuje s povračilnimi ukrepi". Na kitajskem ministrstvu za trgovino so dodali, da ZDA z uvedbo carin kršijo pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in da bodo verjetno vložili pritožbo.
Kmalu zatem so v Pekingu uvedli tudi dodatne 25-odstotne proticarine na ameriški uvoz v vrednosti 16 milijard dolarjev. Carine med drugim veljajo za ameriški premog, bencin, avtomobile, motocikle in medicinsko opremo. Med njimi so na primer tudi motorji Harley-Davidson.
Predstavniki ZDA in Kitajske so sicer v sredo začeli nove pogovore, na katerih skušajo zgladiti trgovinska nesoglasja. Podsekretar na ameriškem finančnem ministrstvu David Malpass, ki sodeluje na pogovorih, je sporočil, da se bodo ta danes nadaljevala, a ni razkril predvidene vsebine. Vlagatelji večjih premikov za zdaj ne pričakujejo, upajo pa vsaj na malenkostno izboljšanje odnosov.
Trump Kitajski poleg doslej uvedenih carin grozi še s carinami na več sto milijard dolarjev uvoza zaradi oviranja dostopa do kitajskega trga, kraje intelektualne lastnine in subvencij. Odločitev o tem naj bi padla v septembru.
Če bi Trumpova administracije te grožnje uresničila, bi bila s protekcionističnimi ukrepi prizadeta že okoli polovica trgovinske menjave med velesilama, to pa bi dejansko pomenilo trgovinsko vojno med največjima nacionalnima gospodarstvoma na svetu, kar bi imelo zelo negativne posledice na celotno globalno ekonomijo.
V Washingtonu so kljub številnim glasovom, ki nasprotujejo protekcionizmu kot načinu za reševanje trgovinskih nesoglasij, samozavestni, da imajo v tem sporu bistveno boljše karte. Kitajska ima namreč z ZDA okoli 370 milijard dolarjev presežka v blagovni menjavi, kar pomeni, da je kitajski uvoz blaga iz ZDA bistveno manjši od njenega izvoza v ZDA. To pomeni, da bo carinske protiukrepe prej izčrpala.
A Kitajska kot velikanski in še vedno hitro rastoči trg bi lahko sprejela druge za ZDA negativne ukrepe, kot je spodbujanje bojkota priljubljenih ameriških izdelkov ali pa zaostritev pogojev poslovanja za velike ameriške multinacionalke, ki imajo svoje dejavnosti v državi, kot so tehnološki velikan Apple, letalski proizvajalec Boeing, avtomobilske družbe in podjetja, kot so McDonalds, Starbuks in Nike.
V vsakem primeru pa med ekonomskimi strokovnjaki močno prevladuje stališče, da v trgovinski vojni zmagovalcev ni in da trgovina ni igra ničelne vsote, saj ob tovrstnem zoastrovanju negativne posledice na koncu občutijo vsi. Trgovinska vojna bi po nekaterih ocenah lahko BDP v obeh gospodarstvih samo letos zmanjšala za 0,25 odstotka, že naslednje leto pa bi bil negativni učinek še večji.
