Živimo v času, ko je vse več delovnih zadolžitev, pri katerih ne zadostuje več le fizična navzočnost, da zaposleni "oddela" zapovedano število ur in mirno odide domov. Tudi nemotiviran, preobremenjen ali preutrujen delavec ne prinese dodane vrednosti podjetju. In ne le to: že dolgo je tudi povsem jasno, kaj dolgotrajen stres, preobremenjenost in preutrujenost pomenita za zdravje posameznika in posledično, kar je trenutno ob finančnem zategovanju pasa v zdravstvu aktualno tudi pri nas, velike težave za zdravstveno blagajno. Zmagovalca ni.
V Slovenija je logika "biti v službi in, če je le mogoče, po liniji najmanjšega napora oddelati tistih osem ur" še kako prisotna. Tudi logika nekaterih delodajalcev, ki v imenu varčevanja - tudi če za to ni poslovnih razlogov - ne zaposlijo dovolj delavcev glede na obseg dela in obstoječe preobremenijo do te mere, da v podjetju poskoči število bolniških odsotnosti. Ker mora biti delo opravljeno, so dodatno obremenjeni preostali delavci. In začaran krog, čigar posledice se kažejo tako na zdravju delavcev kot tudi poslovanju podjetja, je sklenjen. Medtem ko posledic na zdravje posameznika glede na položaj, v katerem so v Sloveniji samostojni podjetniki, ki si v primeru bolezni bolniškega staleža pogosto niti ne morejo privoščiti, saj so do bolniškega nadomestila upravičeni s strani ZZZS šele po daljši odsotnosti od 30 dni, na tem mestu raje niti ne bi omenjali.
Nove prakse, odlični uspehi
V iskanju novih oblik poteka delovnega procesa, ki bi bilo bolj prilagojeno potrebam zaposlenih, prihajajo optimistične informacije iz Nove Zelandije. V podjetju Perpetual Guardianse, v katerem je zaposlenih 240 ljudi, so poskusno uvedli štiridnevni delovni teden (dnevno so zaposleni preživeli v službi osem ur), s tem, da so zaposleni prejemali še naprej plače, predvidene za petdnevni delovnik. Poskus je trajal dva meseca, meseca marca in aprila, zaključna ocena pa je enotna: gre za popoln uspeh.
Ustanovitelj podjetja Andrew Barnes se je domislil takšnega delovnega procesa, ker je želel zaposlenim zagotoviti boljše ravnotežje med poklicnim in družinskim življenjem ter jim omogočiti, da bi se, ko so na delovnem mestu osredotočili le na posel, medtem ko se na prosti dan posvetijo zasebnim in družinskim obveznostim.
Kakšne posledice je imela na zaposlene in podjetje uvedba novega delovnega procesa, so ovrednotili tudi strokovnjaki. Profesor Jarrod Haar, ki se na Auckland University of Technology ukvarja s področjem vodenja človeških virov, je ugotovil, da se je zadovoljstvo ljudi s poklicem in življenjem na sploh, izboljšalo na vseh ravnem. Zaposleni so bolje opravljali svoje delo in v delu tudi bolj uživali, je pokazal poskus, ki so ga v podjetju ocenili za "popoln uspeh", poroča The Guardian. Ravnotežje med poklicnim in družinskim življenjem je namreč poskočilo s predhodnih 54 odstotkov na zavidljivih 78 odstotkov.
Med zaposlenimi so bile izmerjene tudi nižje stopnje stresa, medtem ko so ugotovili, da se je zavezanost k delu, motiviranost za delo in občutek opolnomočenja pri delu pri zaposlenih okrepil. Pozitivne rezultate v zavezanosti k delu so povezani s tem, ker so bili zaposleni vključeni v načrtovanje procesa dela in iskanje rešitev, kako naj bi stekel proces ne da bi to negativno vplivalo na njihovo učinkovitost. In ne le to, zaposleni so predlagali številne inovacije in pobude za bolj produktivno in učinkovito delo. Ki so, sodeč po rezultatih, delovale.
V podjetju zdaj razmišljajo, da bi spremembo tudi dolgoročno implementirali. Andrew Barnes, ki verjame, da bi uvedene spremembe lahko spremenile družbo na bolje, pa je ugotovitve pospremil z besedami: "Kako je lahko to slaba stvar, če lahko starši več časa preživijo z otroki?"
"Ali je manjša verjetnost pojava duševnih težav, če imaš več časa zase in osebna zanimanja? Najverjetneje ..."
Novozelandski resorni minister Iain Lees-Galloway je dejal, da so rezultati "zelo zanimivi" in da si bo prizadeval spodbuditi še več podjetij, da bi poskusila z novimi in izboljšanimi delovnimi procesi.
