Ameriški predsednik Donald Trump je v torek ZDA umaknil iz jedrskega sporazuma z Iranom in uvedel sankcije. Strokovnjaki in diplomati se strinjajo, da je sporazum bil dober, da je Iranu onemogočal razvoj jedrskega sporazuma in da ga je Iran spoštoval. To potrjujejo tudi poročila nadzornikov v državi.
Sporazum, ki so ga poleg Irana in ZDA podpisale še Nemčija, Francija, Velika Britanija, Evropska unija, Rusija in Kitajska, je bil glavni notranjepolitični adut iranskega predsednika Hasana Rohanija, saj je dvig sankcij v Iran prinesel tuje investicije, kar je vzpodbudilo sicer revno iransko gospodarstvo. Od poslov z Iranom so si veliko obetala tudi podjetja znotraj Evropske unije, zaradi česar so predstavniki evropskih podpisnic skušali Trumpa do zadnjega dne prepričati, da naj iz sporazuma ne izstopi. Neuspešno. ZDA se umikajo in uvajajo nove sankcije, ki bodo močno udarile tudi po evropskih podjetjih in poslih, ki so jih že sklenili v Iranu. Sicer tradicionalne zaveznice ZDA so kmalu po ameriškem umiku v skupni izjavi izrazile »obžalovanje in zaskrbljenost« nad dejanjem ZDA, nemška kanclerka Angela Merkel pa je danes Rohaniju po telefonu zagotovila nadaljnjo spoštovanje jedrskega sporazuma.
Evropa sicer od Irana kupuje nekaj nafte, predvsem Italija, Španija in Francija, brez poslov pa bodo ostala tudi vsa podjetja, ki imajo svoja krila registrirana tudi v Združenih državah. Njihovo poslovanje z Iranom bo namreč v neskladju z ameriško zakonodajo. Večmilijardni posel bo tako v vodo padel denimo nemškemu Airbusu.
Tudi slovensko gospodarstvo je dvig sankcij proti Iranu izkoristilo. Lanska trgovinska aktivnost se je glede na leto 2015, ko sporazum še ni veljal, podvojila. V Iran smo izvozili za 54 milijonov, uvozili od tam pa za slabih 5 milijonov evrov blaga.
Zdi se, da ameriški režim dela intenzivno v smeri zaostrovanja konflikta z Iranom, ki ga obtožuje podpiranja terorizma po vsem svetu. Trumpova administracija, kjer od nedavnega ključni mesti zunanjega ministra in svetovalca za nacionalno varnost zasedata vojna hujskača Mike Pompeo in John Bolton (slednji je pred leti celo objavil knjigo v kateri zagovarja bombni napad na Iran kot edin način, da se mu prepreči razvoj jedrskega orožja), je bila za izstop iz sicer splošno sprejetega sporazuma pripravljena tvegati celo odnose z bližnjimi evropskimi zaveznicami. Spomnimo, invazija na Irak leta 2003 je bila podprta s strani Britanije in Španije, prikimali pa sta tudi Francija in Nemčija. Danes se z ameriško potezo ne strinja nihče razen Izraela, Saudove Arabije in nekaterih drugih zalivskih držav. Trumpovo potezo je težko interpretirati kot kaj drugega kakor prvi korak v odpiranju nove vojaške fronte.
V tej luči spopadi med iranskimi in izraelskimi silami na Golanski planoti, ki jih že več let okupira Izrael, ni nenavadno. Če so poročila tujih medijev o konfliktu pravilna, gre za prvi primer, ko je Iranska vojska neposredno napadla položaje izraelske vojske. Izrael se od torka aktivno pripravlja na morebitne napade s strani Irana in njegovih zaveznikov, kar zaradi njihove pozicije in vloge v regiji ni nenavadno. A tokrat niso sami. V vzhodnem Mediteranu namreč pluje ameriška letalonosilka s pripadajočo floto, primarno namenjena boju proti Islamski državi, a njena namembnost se lahko kaj kmalu spremeni. Ob tem se zdi, da je Izrael dobil zaslombo tudi od Rusije, saj je izraelski premier Benjamin Netanjahu včeraj na obisku v Moskvi ruskega predsednika Vladimirja Putina uspel prepričati, da Rusija ne bo nameščala svojih zmogljivih protiletalskih sistemov na tiste dele sirskega ozemlja, ki ga trenutno zasedajo iranske sile in njihovi regionalni zavezniki. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sicer danes obe strani pozval k dialogu.
