Kolumbija je ZDA v soboto izročila razvpitega mamilarskega šefa, ki je šele nedavno postal znan kot »ekvadorski Pablo Escobar«. Kriminalec Washington Prado Álava se bo moral soočiti z obtožbami o tihotapljenju več kot 250 ton kolumbijskega kokaina z ekvadorske obale do Srednje Amerike in nato naprej do ZDA, so v izjavi sporočili kolumbijski tožilci.
Prado in člani njegove hudodelske združbe so obtoženi, da so iz Kolumbije v Srednjo Ameriko in v Združene države Amerike pretihotapili osupljivih 250 ton droge kokain. Po oceni generala Jorgeja Hernanda Nieta Rojasa, vodje Nacionalne kolumbijske policije, je šlo za »najkompleksnejšo in tehnično najnaprednejšo kriminalno organizacijo na pacifiški obali Kolumbije« do zdaj.
Pet let zanj sploh niso vedeli
Po podatkih kolumbijskih oblasti je Prado prvi kriminalni podvig v Kolumbiji začel leta 2004, ko se je pri kriminalni združbi Rastrojos vzpostavil kot izkušen navigator, ki zna premagati zahtevne vode Tihega ocena pri ekvadorskem pristaniškem mestu Manta. Šest let kasneje je bila struktura združbe Rastrojos aretirana in izročena ZDA, Prado pa se je medtem naučil vseh trikov obrti.
V nasprotju s Pablom Escobarjem, ki je živel razkošno vsem na očem in se celo poskušal prebiti v politiko, oblasti Prada pet let sploh niso zaznale.
Kolumbijske oblasti so Prada nato prvič zaznale šele leta 2015. Ko so ga pred enim letom aretirale, pa je portal Insight Crime o njegovem prijetju pisal kot o aretaciji neznanega Ekvadorca na čelu kriminalne organizacije, ki širši javnosti ni znana. To kaže, da se je trgovina z drogami razdrobila. S tihotapljenjem se vse bolj ukvarjajo kriminalci nizkega profila, ki tako lažje letijo pod radarjem organov pregona, ocenjujejo na portalu.
Na dolgi poti gliserje oskrbovali z gorivom
Prado je zdaj obtožen, da je vsak teden organiziral do 10 čolnov gliserjev. Vsak naj bi tovoril med 800 kilogrami in eno tono kokaina. Obalni straži so se izmikali z dolgo potjo prek Tihega oceana, ki so jo premagovali z oskrbovalnimi čolni. Ti so gliserje s pomočjo navigacijskega sistema GPS čakali na strateških točkah, kjer so jih oskrbeli z dodatnim gorivom in jim tako podaljšali doseg.
Portal Insight Crime špekulira, da bi se Prado lahko posluževal tudi tehnike, ki jo je razvila konkurenčna kriminalna združba. Ta je pakete s kokainom zavijala v neprodušne vreče in jih opremljala z GPS-lokatorji. Tihotapci so tako lahko našli zavojčke pometane v morje iz strahu, da jih bo obalna straža zasegla in uporabila kot dokaz proti njim.
Je bil res član Farca?
Izročitvi se je Gerard poskušal izogniti s trditvami, da je nekdanji gverilski borec iz vrst Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc). V skladu z mirovnim dogovorom med Farcom in kolumbijskimi oblastmi so namreč nekdanji gverilci lahko deležni amnestije, če se odpovedo kriminalnim dejanjem.
Svoje članstvo je dokazoval s pismom, ki ga je podpisal Gustavo »Rambo« González, nekdanji poveljnik ene od Farcovih enot, ki jo kolumbijske oblasti sumijo trgovanja z mamili. Vrh Farca pa je Pradove trditve medtem zanikal. Pradovi odvetniki so zato vrhovno sodišče zaprosili, naj kot pričo pokliče Gonzáleza, ki naj pod prisego potrdi, ali je res napisal dotično pismo, vendar jim ta manever ni uspel.
