O korelaciji med količino uvoženega mesa in uporabo antibiotikov v reji v državah, iz katerih Slovenija uvaža meso, je spregovoril agrarni ekonomist Aleš Kuhar z biotehnične fakultete v Ljubljani. Izpostavil je, da Slovenci sicer dajemo prednost domačemu, kar pa ni vedno skladno s tem, kaj dejansko kupujemo.
Na fakulteti
Slovenija letno uvozi 106 tisoč ton mesa. Plastično povedano: to predstavlja 4500 vlačilcev letno oziroma od 12 do 15 na dan.
Sodeč po raziskavi, ki so jo opravljali na fakulteti, se Slovenci za nakup najpogosteje odločajo na podlagi treh kriterijev: porekla, cene in načina reje. Kupce pa najbolj skrbi ravno poreklo mesa in mlečnih izdelkov. »Slovenci imamo velike emocije do domačega, a kljub preferenci o slovenskem poreklu trdna dejstva kažejo skrb vzbujajoče podatke,« je pojasnil Kuhar. Ob tem je dodal, da je sicer v določenih panogah uvoz nujen, saj ni dovolj mesa slovenskega porekla. Tak primer je recimo meso prašičev, ki predstavlja polovico vsega uvoženega mesa. »Je pa dejstvo, da smo iz samooskrbne države recimo leta 2004 prišli do danes negativnega salda,« je pripomnil.
Največ svinjskega
Sodeč po raziskavi, se kupci v največji meri odločajo za izdelek na podlagi porekla in sledljivosti izdelka. Ključna pa je tudi cena.
Zgovoren je podatek, da uvozimo 60.000 ton več mesa letno, kot ga izvozimo, največ svinjskega. Kar zadeva perutninsko meso, je 32 odstotkov uvoženega mesa iz Madžarske, 17 odstotkov iz Hrvaške, 13 odstotkov iz Italije, 12 odstotkov pa iz Avstrije. Zanimivo: veliko uvažamo, a tudi izvažamo, in sicer v »zahtevne« države: v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško.
Delež uvoza
Kljub odličnim podatkom o minimalni porabi antibiotikov pri reji perutnine v Sloveniji je delež uvoza še vedno velik. Kuhar zato poudarja, da sta kakovost hrane in uporaba antibiotikov močno povezana dejavnika. Izziv vidi v tem, kako povečati prodani delež kakovostnega perutninskega mesa domačega izvora v Sloveniji v primerjavi s cenejšimi proizvodi iz omenjenih držav. Zaključil je z mislijo, da je uporaba antibiotikov v reji živali drugi najpomembnejši vzrok za naraščajočo rezistentnost proti zdravilom. Prvi je njihova pretirana uporaba v humani medicini.
