Tako je analitik pri bonitetni hiši Moody's Mark Zandi, podobno kot nekateri ekonomisti, opozoril, da se mora v časih razcveta, kakršni so trenutno, poskrbeti za znižanje proračunskega primanjkljaja, da se lahko s pomočjo večja proračunske porabe spopadejo z recesijo, ki bo zagotovo prišla. Zandi ocenjuje, da bo naslednja recesija že kmalu po letu 2020.
Republikanci redno opozarjajo na proračunski primanjkljaj, ko je v Beli hiši demokrat. Bill Clinton in Barack Obama sta bila pod nenehnim pritiskom, da morata znižati primanjkljaj. To jima je tudi uspevalo in Clinton je primanjkljaj na koncu drugega mandata spremenil celo v presežek.
Zdaj je v Beli hiši republikanec, ki je v času kampanje opozarjal na proračunski primanjkljaj in še lani napovedoval proračune, ki bodo imeli vsako leto manj primanjkljaja. Njegov finančni minister Steve Mnuchin je do konca lanskega leta zatrjeval, da se bodo davčne olajšave zaradi pospešene gospodarske rasti same pokrile in bo primanjkljaj celo padal.
Posledica davčnih olajšav
Trumpov proračunski direktor je napovedal, da bo v proračunskem letu 2019, ki se bo začelo oktobra letos, 984 milijard dolarjev primanjkljaja, obenem pa v isti sapi priznal, da je verjetnejša številka 1200 milijard. To je skoraj izključno posledica davčnih olajšav, kajti Trump namerava povečati porabo za Pentagon za le 74 milijard na 686 milijard.
Vračunana je sicer tudi dodatna poraba za obnovo infrastrukture, vendar bo zvezni proračun za to v desetih letih odštel le 200 milijard. Poleg tega naj bi okrog 1,6 milijarde šlo za gradnjo zidu na meji z Mehiko, čeprav Trump trdi, da bo zanj plačala Mehika.
Med drugim pa predsednik ZDA predlaga 500 milijard sredstev manj za program zdravstvenega zavarovanja upokojencev medicare, ukinitev javne televizije in radia PBS ter ukinitev Nacionalnega sklada za umetnost in Nacionalnega sklada za humanistiko. Agencija za zaščito okolja (EPA) bo dobila tretjino sredstev manj kot doslej in med drugim 30 odstotkov manj denarja za čiščenje najbolj onesnaženih predelov ZDA, število delovnih mest pa se bo zmanjšalo za 20 odstotkov.
Od bonov za hrano je odvisnih več kot 40 milijonov Američanov, a Trump predlaga v letu 2019 zmanjšanje porabe za ta program za 17 milijard dolarjev. Manj bo denarja za stanovanjske subvencije, prejemniki bonov za hrano, subvencij in zdravstvenega programa za reveže in invalide pa bodo morali najti zaposlitev ali pa bodo ostali brez podpore. Je pa Trump držal predvolilno obljubo, da se pokojnin ne bo dotikal.
Glavno besedo ima kongres
Trumpov proračunski okvir je sicer le okvir, saj ima glavno besedo pri porabi denarja kongres. Doslej še noben predsednikov okvir ni prišel skozi kongres tak, kot je bil vanj poslan. Demokrati že izražajo ogorčenje nad zmanjšanjem porabe za domače socialne in druge programe, skupaj z republikanci so proti krčenju porabe za State Department, nekaj republikancev pa odločno nasprotuje povečanju porabe, kar bo morda vplivalo na projekt infrastrukturne obnove.
Ob vsem tem je Trump pred štirimi dnevi podprl demokratsko-republikanski sporazum v senatu o povečanju proračunske porabe v naslednjih dveh letih za 300 milijard dolarjev. Malce več kot polovica bo šla za vojsko, ostalo pa za civilne programe. Za zdaj ni pojasnil, kako gre to skupaj z napovedanimi varčevalnimi ukrepi v okvirju za leto 2019.
Poleg tega proračunski okvir predvideva 3-odstotno letno gospodarsko rast, nadaljevanje obdobja nizke inflacije in nizkih obresti. Ob dejstvu, da se je javni dolg povzpel na 20.000 milijard dolarjev, je po mnenju ekonomistov tudi to zelo optimistično zastavljeno.
Trump je sicer pripravljen na kompromise, razen glede zidu na meji z Mehiko. V ponedeljek je dejal, da je dobil davčne olajšave in več denarja za vojsko, zato da je vprašanje dodatne porabe za infrastrukturo stvar kongresa.
