»Živimo, kot da smo odtrgani in pozabljeni od tega sveta. Smo na svoji zemlji, plačujemo elektriko in vodo, a nič ne pomaga. Radi bi uredili še vse papirje za legalizacijo,« pravijo Hudorovičevi, ki živijo na Rojah, enem izmed petih romskih naselij v šentjernejski občini.
Tu domuje okrog sedem romskih družin. Vinko Hudorovič, eden izmed treh otrok mame Berte in pokojnega moža, ki sta tu že pred več kot tremi desetletji kupila zemljišče, na katerem so živeli že rodovi prej, je nekakšna glava širše družine. Vsi otroci namreč živijo blizu. V zidani in neometani hiši (nekoč je bila tu baraka) živi mama s sinom Martinom in njegovo družino, zraven je del hiše prizidala tudi hčerka Nataša, ki ima pet otrok. Potoži, da mora dva šolarja vsak dan z avtom voziti v šolo, ker je pot z Roj do Šentjerneja prekratka za šolski avtobus. »Ampak šolski avtobus pelje mimo našega naselja, ko vozi druge otroke iz sosednjih vasi. A ne bi pobral še naših?« ji ne gre v račun. Sin Vinko z ženo živi v sosednji leseni baraki.
Plačujejo elektriko, vodo, ...
Pravijo, da imajo vse papirje in dokaze, da živijo na svoji zemlji, le objektov ne morejo legalizirati, čeprav trdijo, da imajo gradbeno dovoljenje. »Kako bi nam sicer napeljali elektriko?« pravijo. S kupom položnic dokazujejo, da redno plačujejo elektriko, ravno tako vodo, greznico pa ima le mamina zidana hiša, iz drugih dveh hiš nesnaga odteka kar po cevi na dvorišče oziroma za barako, kar je moteče zlasti poleti.
Pričakujejo pomoč občine
Hudorovičevi pričakujejo pomoč občine. Ne razumejo, zakaj ni mogoča legalizacija objekta, vsaj zidanega, saj bi radi spet imeli hišno številko. Nekoč so jo že imeli, pa so jim jo vzeli in je zdaj na drugi romski hiši – seveda ena velja za celotno romsko naselje Roje, in kot pravi Vinko, »nikoli ne veš, ali ti poštar prinese res vso pošto ali ne«.
Ureditev poti in grabna
S svojimi težavami so se v Šentjerneju nedavno obrnili na varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer. Napotila jih je tako na medije kot na občino in zdaj upajo, da se bo kaj premaknilo.
»Ne razumem, da država bolj pomaga tistim Romom, ki imajo črno gradnjo na tuji zemlji, kot nam, ki smo parcelo pošteno plačali in živimo na svojem. Njim vse odkupijo, uredijo legalizacijo, pa nimajo nobenih skrbi,« toži Vinko in omeni tudi težavo z dostopom do njihovega dvorišča po javni poti z glavne ceste. »Radi bi pot utrdili, da ne bi bila blatna. Poseben problem pa je zaraščen graben. Občina bi ga morala sčistiti, da bi voda odtekala. Ker to ni bilo storjeno, smo v hiši že imeli tudi poplave, tako da so na pomoč prišli gasilci,« pove Vinko in doda, da jim je lani občina priskrbela zabojnik, ki so ga sami celo dvakrat napolnili s smetmi in nesnago iz jarka.
Živijo od socialne pomoči
Vinko pove, da je nekaj časa delal v občinskem komunalnem podjetju EDŠ, potem pa, da ga niso potrebovali več in je brezposeln. Vsi Hudorovičevi živijo od socialne pomoči, služb nimajo. Na vprašanje, ali sploh iščejo kako delo, ne dobimo prepričljivega odgovora. Razočarani pa so nad delom romske občinske svetnice, ki po njihovih besedah vseh Romov ne obravnava enako. »Za nekatere se zelo zavzema, nas pa pusti pri miru,« povedo in dodajo, da niso vsi Romi v šentjernejski občini v enakem položaju. Izpostavijo Trdinovo cesto v Šentjerneju. »To je najbolj urejena ulica v občini, z vso infrastrukturo, zdaj jim bo občina menda postavila še športno igrišče! Kaj takega, mi pa ne moremo legalizirati hiše?!« se jezijo.
Občina pomaga
Na občini težavo Hudorovičev z Roj seveda poznajo. Janez Hrovat iz občinske uprave je zatrdil, da so se z Vinkom že večkrat pogovarjali in da njihova težava ni tako nerešljiva. Zemljišče je res njihovo, legalizacija pa je mogoča, saj imajo projekt PGD narejen – Romi so nam pokazali papirje, projekt je izdelalo podjetje Struktura. »Po zakonu jim mora občina zaračunati komunalni prispevek in potem bodo lahko pridobili gradbeno dovoljenje za zidano hišo in seveda tudi hišno številko. Problem je le v denarju – nekaj tisoč evrih,« pove Hrovat. Kako bo z leseno barako, pa je vprašanje.
Občina bo Hudorovičevim priskočila na pomoč tudi pri ureditvi poti do hiše, in sicer za del, ki je javna pot. Podati morajo le vlogo in priskrbeli jim bodo pesek za nasip, kot to storijo na pobudo mnogo občanov. Tudi za jarek, ki so ga lani očistili, bodo v kratkem poskrbeli delavci občinskega komunalnega podjetja EDŠ, je zatrdil Hrovat.
