Precej bizarna poletna zgodba iz Sibirije, ki ima že leto in pol dolgo brado, je na srečo imela srečen konec za vse, tudi za medvede. Na poletni dan junija 2016 se je takrat šestindvajsetletna Aleksandra Matrosova, ki je bila v 40. tednu nosečnosti, torej skoraj tik pred porodom, z možem in sorodniki kljub vsemu odpravila na ribiški izlet globoko v sibirski pragozd. Vse skupaj se je zgodilo v bližini mesta Mirni v republiki Saha. Nosečnica je z možem in sorodniki odšla v odročne predele tajge, ki je med drugim dom številnih medvedov. »Odločila sem se, da bom možu in drugim pomagala pri ribolovu. Jezero niti ni tako daleč od naše hiše, a je bila cesta neprevozna, zato smo odšli peš,« je pozneje povedala Aleksandra.
Murphyjev zakon
Neumnost
Eden od reševalcev je dejal, da je bilo to, da je odšla tako visoko noseča v divjino, skrajno neodgovorno, ne le do sebe, ampak predvsem do otroka. A je vesel, da se je vse srečno končalo.
Eden od slavnih Murphyjevih zakonov pravi, da če obstaja možnost, da bo šlo kaj narobe, bo to tudi šlo narobe, in to lekcijo so takrat izkusili tudi Matrosovi. Sicer so bili že na poti nazaj, ko je Aleksandra začutila popadke. Pozneje je njen mož povedal, da so bili takrat res v popolni divjini, ura pa je bila skoraj polnoč. Aleksandro jim je sicer uspelo spraviti do avtomobila, a je tudi avtomobil obtičal v močvirju. Na srečo je možu uspelo priklicati pomoč po telefonu, vendar pa se je tudi tu zataknilo.
Reševalci in policisti
Na kraj so se nemudoma odpravili medicinska pomoč in policisti, a tudi medicinska vozila niso mogla do njih, saj je bilo močvirje neprehodno. Odpravili so se peš in na srečo vendarle našli nosečnico ter ji pomagali. A Aleksandra je do takrat že rodila zdravo deklico. »Bilo je nekaj po polnoči, ko so jih reševalci našli,« je povedal vodja lokalne bolnišnice. »Deklica se je do takrat že rodila in reševalci so takoj začeli skrbeti zanjo in za mater.« Na srečo zunaj ni bilo tako zelo mrzlo, bilo je okoli plus pet stopinj, a je bilo treba vseeno obe ogreti.
Medvedi
Policisti so morali večkrat ustreliti v zrak, saj so se jim približevali medvedi, ki so seveda zavohali kri. »Zdaj se medvedje na tem območju parijo in vsepovsod smo videli njihove stopinje. To je obdobje, ko so lahko nevarni, zato smo povzročali karseda veliko hrupa, da niso prišli v bližino,« je dogajanje opisal eden od policistov in dodal, da so bili neizmerno veseli, da jim medvedov ni bilo treba streljati.
