Legenda pravi, da je Zemljarič kot mlad partizanski kurirček hitro prirasel k srcu zloglasnemu šefu Ozne Ivanu Mačku - Matiji, kar naj bi mu pomagalo pri naglem vzponu po hierarhični lestvici rdeče buržuazije.
Spomnimo: Zemljarič se je prek svojega pooblaščenca, odvetnika Marka Kosmača, za kazenski pregon odločil zaradi treh prispevkov, ki so bili v Reporterju objavljeni v začetku leta 2014, in sicer Kliči Zemljariča za umor (6. januarja), Iz oči v oči z Zemljaričem (13. januarja) in Angel med rablji (20. januarja).
Inkriminirani članki govorijo o tem, da je Zemljarič kot prvi mož Službe države varnosti (SDV) oziroma Udbe podpiral umore hrvaških političnih emigrantov in jih tudi naročal, kar za zasebnega tožnika predstavlja grob in neutemeljen poseg v njegovo čast in dobro ime. Na predobravnavnem naroku, ki je potekal že oktobra 2014, je Kršinarju družbo na zatožni klopi delal tudi fotograf Reporterja Primož Lavre, saj naj bi za enega izmed prispevkov ustvaril fotomontažo na naslovnici. Obtožena sta krivdo zanikala, Zemljarič pa je potem še pred začetkom sojenja, ki se je začelo šele lanskega decembra, pregon zoper Lavreta umaknil (na predobravnavnem naroku je Lavre zatrjeval, da je zgolj avtor fotografije, ne pa tudi fotomontaže).
Kršinar: Gre za objektivno preverljiva dejstva
Izjemna kariera
V letih 1975–1976 je vodil Službo državne varnosti. Nato je bil do leta 1980 republiški notranji minister. Med letoma 1980 in 1984 je bil predsednik slovenske vlade, leta 1984 pa je postal eden izmed štirih podpredsednikov zadnje zvezne vlade.
Obtoženi novinar Kršinar se je med postopkom zagovarjal, da so domnevno žaljive navedbe v prispevkih objektivno preverljiva dejstva, saj so članki nastajali na podlagi gradiva iz uradnega arhiva Udbe, ki ga je razkril publicist Roman Leljak. Ta bo v nadaljevanju sojenja 1. februarja tudi zaslišan kot priča na sodišču, na istem naroku pa bo sodnik Tomaž Bromše predvidoma izrekel tudi sodbo. Obtoženi Kršinar je v izjavi za Novice Svet24 poudaril, da pričakuje oprostilno sodbo, kot je oktobra lani na prvi stopnji doletela tudi Leljaka v isti zadevi. Kot je znano, so sodniki v primeru Leljaka nepravnomočno odločili, da je imel utemeljen razlog verjeti, da je Zemljarič odobril akcijo, v kateri je SDV leta 1975 v Celovcu ubila hrvaškega emigranta Nikico Martinovića.
