Pesek je sicer zelo pomembna sestavina v proizvodnji stekla, elektronike in seveda betona. Vse večja potreba po gradbenem materialu pa je zadnjih ocenah pripeljala do tega, da so se svetovne zaloge peska občutno zmanjšale. Pesek in gramoz namreč z erozijo nastajata stoletja, neomejena potrošnja pa je začela prehitevati naravno proizvodnjo. Raziskave, ki jih je izvedel Program Združenih narodov za okolje, so pokazale, da vsako leto porabimo 30 milijard ton peska za proizvodnjo betona, kar je dovolj za izgradnjo 27 metrov visokega in prav toliko širokega zidu okoli ekvatorja. Največ peska porabijo v ZDA, kjer je ta industrija težka devet milijard dolarjev letno, širi pa se tudi v Evropi in Aziji, kjer že leta cveti gradbena industrija.
Dvig cene
Medtem ko se na Kitajskem in v Indiji odpirajo nepregledna gradbišča, največ peska na svetu uvaža Singapur, ki z zasipavanjem morja poskuša širiti kopno. V zadnjih 40 letih je ta država povečala svoje ozemlje za 130 kvadratnih kilometrov. Pesek, s katerim Singapur zasipava morje, je bil uvožen iz sosednjih držav – Indonezije, Malezije, Vietnama in Kambodže. Te države so zaradi pomanjkanja prepovedale izvoz peska in njegova cena je poskočila z 2,55 evra na 161 evrov na tono. Pomanjkanje in velik skok v cenah pa sta ustvarila poslovno okolje za pojav »peščene mafije«.
Smrtonosna trgovina
Kraja peska poteka po vsem svetu, vendar je indijska peščena mafija tista, ki si je ugled pridobila s svojo surovostjo in brezobzirnostjo. Udarne brigade po naročilu vodij organiziranega kriminala kradejo pesek neposredno s plaž z bagri, tovornjaki in celo lopatami. Pesek nasujejo v velike vreče, ki jih potem naložijo na osle in pretovorijo do bližnjih gradbišč. Organizirane skupine naj bi celo imele posebne ladje, ki z morskega dna sesajo pesek. »Peščene mafije so postale poseben problem v Indiji. Samo lani je bilo zaradi sporov in poslov v povezavi s peskom ubitih več sto ljudi,« je povedala raziskovalka Aurora Torres z Nemškega centra za raziskovanje biotske raznovrstnosti.
Ekološke posledice
Zaradi krčenja peščenih površin na planetu je po mnenju znanstvenikov povečana verjetnost naravnih katastrof, kot so nevihte in celo cunamiji. Ko je leta 2004 udaril cunami, so na Šrilanki utrpeli hud udarec prav zaradi intenzivnega odstranjevanja peska z obale in morskega dna.
