S področja nekdanje Jugoslavije naj bi se na sirsko bojišče odpravilo vsaj 1000 ljudi, večinoma v vlogi plačancev samooklicane Islamske države. Celotna EU naj bi prispevala približno 5000 militantnih ekstremistov, ki so odšli »branit vero« na Bližnji vzhod. Potem ko je sirska vlada s pomočjo Rusije uničila večja oporišča islamistov na vzhodu države ter so Sirske demokratične sile (SDF) in Kurdi osvobodili Rako, so mnogi uvideli, da je vrag odnesel šalo, in položili orožje. Tako sirska vlada kot SDF, ki jih je podprl Washington, so številnim obkoljenim borcem IS omogočili varen prehod na ozemlje pod nadzorom IS. Številni so dezertirali in se vrnili domov. Po podatkih varnostnoobveščevalnih služb naj bi v bojih padlo 200 državljanov nekdanjih republik SFRJ, 300 pa se jih je vrnilo. Manjkajoči del celote naj bi predstavljali ženske in otroci, ki so odšli v Sirijo skupaj z borci.
Gornja Maoča: valilnica terorizma
Hrvaške varnostne službe so sporočile, da budno spremljajo delovanje in aktivnosti povratnikov s sirskega bojišča. Predstavnik hrvaškega odbora za regionalno sodelovanje Goran Svilanović je dejal, da gre vzroke za radikalizacijo prebivalcev zahodnega Balkana iskati v ekonomskih in družbenih težavah prebivalcev. Agencije tudi ugotavljajo, da se je ekstremistom pridružilo približno pet deklet hrvaškega porekla, med njimi je javnosti znano le ime Dora Bilić. Hrvaške džihadistke so pred odhodom v Sirijo najprej prešle v islam, nato pa nekaj časa živele v nedostopnem in skrivnostnem kraju Gornja Maoča, ki je znan po tem, da v njem živijo radikalni muslimani. Glavno središče za nabor ekstremistov v regiji je sicer Dunaj.
Izurjeni v imenu države
V slovenski javnosti se bolj malo govori o več kot 20-letni prisotnosti radikalnih militantov, pri katerih je pri oboroževanju in urjenju je v času vojne v BiH (neuradno) sodeloval slovenski državni vrh. Številni so po koncu vojne ostali na slovenskih tleh. Podatki govorijo o približno 2000 mudžahedinih, ki so se med letoma 1993 in 1995 urili pri nas. Strokovnjaki za varnost in, ironično, obveščevalne službe zdaj opozarjajo na krepitev salafistično-vahabitskega gibanja s sedežem na Jesenicah. Pred tremi leti so odmevale aretacije v Ljubljani in na Vrhniki, ko je pri domnevnih islamistih policija našla več kosov orožja. Osumljence so pozneje izpustili.
Grožnje za dober dan
Pogovarjali smo se z enim izmed priseljencev sirskega porekla, ki je v Slovenijo prišel nekaj let pred izbruhom morije v rodni deželi. Zaupal nam je, da so ga v času izbruha sirske državljanske vojne in vzpona Islamske države obiskali skrajneži ter mu posredno grozili z igranjem na čustva. »Povedali so, da vedo, da v moji družini podpiramo predsednika Asada in da odhajajo tja pobijat sirske otroke,« je dejal o neprijetnem dogodku. Naš sogovorec je povedal, da jih je odslovil in da po tistem dogodku z omenjeno skupino ni imel stika.
Islamska skupnost pri nas se je v javnosti večkrat distancirala od radikalnih skupin, jih obsodila in poudarila, da je o delovanju skrajnežev večkrat opozorila oblasti. Njen tajnik Nevzet Porić je v več izjavah za javnost povedal, da verska skupnost ne more opravljati dela slovenskih varnostnih služb.
