Zagrebški tednik Nacional je v torek poročal, da so imeli priložnost preučiti tajne dokumente Ose, ki po oceni časnika kažejo, da ta država vodi posebno vojno proti Hrvaški. Kot navaja, so tarča Ose hrvaški premier Andrej Plenković, hrvaška diplomacija in hrvaški narod v BiH.
Trdijo, da Oso zlorabljajo za uveljavitev političnih interesov bošnjaškega člana predsedstva BiH in predsednika Stranke demokratske akcije (SDA) Bakirja Izetbegovića. Osa naj bi prisluškovala telefonskim pogovorom hrvaških poslovnežev in spremljala gospodarske tokove na Hrvaškem, posebej tiste, ki lahko vplivajo na BiH, kot je poslovanje hrvaškega elektrogospodarstva (Hep). Posebej so izpostavili domnevni interes ruskega kapitala za prevzem mostarskega podjetja Aluminij in rudnika boksita v Posušju. Ob tem naj bi posredoval predsednik HDZ BiH Dragan Čović, vpletena naj bi bila tudi nekatera podjetja iz Zagreba in Ploč.
Mektić je danes izjavil, da so vse poteze Ose povsem legalne in legitimne. Poudaril je, da v skladu z ustavo BiH poskušajo zavarovati vse interese države, tudi ko gre za "nelojalne in profiterske udarce".
Minister ni zanikal navedb Nacionala, da so obveščevalci iz BiH prisluškovali podjetnikov. "Nikomur ne bomo nezakonito prisluškovali, prav tako ni obstajal namen, da bi komu nezakonito prisluškovali. Sicer pa lahko povem, da so v tem primeru nekakšni zasebni interesi zamajali celotne ekonomske temelje BiH in seveda bomo to preprečili v skladu z zakoni," je povedal Mektić.
Izpostavil je, da ne bodo delali nič proti interesom drugih držav, čeprav jih ne zanima, ali ukrepi, ki jih izvaja Osa v BiH, motijo zainteresirane države, osebe ali skupine.
Nacional je v prispevku povzel tudi lansko poročanje novičarskega portala žurnal.info, ki je navajal domnevne povezave med ruskimi investitorji in hrvaškimi politiki v BiH pri poskusu prevzema Aluminija.
Zagrebški tednik tudi poroča, da je namen afere predstaviti hrvaške politike v BiH kot osebe, nagnjene k podkupovanju, ter na ta način diskreditirati reševanje hrvaškega vprašanja v BiH.
Izpostavljajo, da so Hrvati v BiH edini resnično zainteresirani za vstop države v EU in Nato, medtem ko se je Republika srbska popolnoma naslonila na Rusijo, Bakir Izetbegović pa je odvisen od politike Turčije, Katarja in Savdske Arabije.