Svetovni gospodarski forum, ki je bolje znan po švicarskem mestu Davos, kjer se vsako leto srečuje poslovna in politična elita sveta, redno izdaja indeks svetovne konkurenčnosti. Vanj zajemajo tudi kazalnik poslovne škode, ki jo podjetja utrpijo zaradi organiziranega kriminala. Na podlagi teh podatkov smo sestavili seznam desetih evropskih držav, v katerih je največja verjetnost, da bo pri poslovanju svojo pristojbino zahteval organizirani kriminal.
10. Nemčija
Najmočnejša organizirana skupina v Nemčiji je gotovo družinski klan El-Zein z libanonskimi koreninami. V njihovih vrstah je nekaj tisoč članov, mnogo med njimi jih je povezanih z organizirano kriminaliteto. Njihov voditelj Mahmoud Al-Zein nosi vzdevek predsednik Berlina. Nemške oblasti so ga skušale izgnati v Turčijo, vendar mu je ta vzela državljanstvo, saj naj bi se izmikal vojaškemu naboru. V Nemčiji sicer operira prav tako libanonski klan Miri, svoje lovke pa širi tudi italijanska 'Ndrangheta.
Najbolje organizirani kriminalci si rok ne mažejo več z reketom in drogo. Denar najdejo v javnih razpisih, kjer postavijo udobno ceno storitve in poskrbijo, da se iz njih umakne konkurenca.
9. Francija
Tradicionalno je Francijo obvladovala korziška mafija, ki se je organizirala iz banditov in piratov. Svoj vpliv je razširila med hladno vojno, ko so jo ZDA in levosredinska vlada v Parizu koristile za spodkopavanje lokalnih oblasti v Marseillu, ki so jih trdno v pesti držali komunisti. Korziška mafija je spodbujala stavkokaze ter razbijala sindikate. Kasneje se je usmerila v trgovino s heroinom, znano pod imenom »francoska povezava«.
8. Rusija
Mafijska struktura Solntsevkaja bratovščina je z ocenjenimi 8,5 milijarde letnih prihodkov najbogatejša mafijska skupina na svetu. Domnevno šteje kar 9000 članov, obogatela pa je s trgovino s heroinom, ki ga tihotapi iz Afganistana. Ocenjuje se, da se v Rusiji potroši kar 12 odstotkov svetovne proizvodnje heroina, medtem ko ima država le 0,5 odstotka svetovnega prebivalstva. Svoj vpliv so si izborili v krvavem spopadu s čečensko mafijo.
7. Turčija
Najslavnejši turški mafijec je bil Kurd Behçet Cantürk, ki se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ukvarjal s trgovino z orožjem. Prvič je bil aretiran leta 1984 na podlagi obtožb, da je član skrajno leve in prepovedane Delavske stranke Kurdistana (PKK), ki ji je tudi doniral denar. Obtožbe, da je bila PKK neposredno udeležena v trgovini s heroinom, niso bile nikdar dokazane. Kot niso bile dokazane obtožbe na Cantürkov račun, potem ko se je leta 1994 pojavilo njegovo truplo. Dan po tem, ko so ga ugrabili policisti.
Druga razvpita zgodba iz skrajno desnega političnega spektra pa je bila avtomobilska nesreča v Susurluku leta 1996. V njej so umrli štirje potniki, po bizarnem spletu okoliščin pa so se v njej znašli namestnik šefa istanbulske policije, član parlamenta in vodja skrajno desne milice Sivi volkovi Abdullah Çatli. Incident je razkril tako imenovano globoko državo, tesno navezo med organiziranim kriminalom in političnim vrhom kemalistične Turčije, ki jo je Çatli obveščal o dogajanju v podzemlju. Le nekaj let pred avtomobilsko nesrečo je zanjo sestavil seznam sodelavcev PKK, na katerem se je znašel prej omenjen Cantürk.
Turška mafija danes podjetja lupi predvsem z ustrahovanjem, reketom, zelo priljubljeno pa je tudi posojanje za oderuške obresti, ki se znajo podvojiti, če s plačilom zamudite le en dan.
V postsocialističnih državah se je največ kraj dogajalo med privatizacijo državnega premoženja. Posebej prepričljivi so na javnih razpisih italijanski mafijci.
6. Makedonija
Najjužnejša republika nekdanje Jugoslavije se je podobno kot naša izognila moriji. Vendar se podobnost tukaj ne konča povsem. Ko se je z deljenjem certifikatov med zaposlene privatizirala družbena lastnina, ni bilo le tako, da so, podobno kot v Sloveniji, vodilni v podjetjih dobili privilegirano možnost nakupiti večje število delnic po nižji ceni. Vsaj v podjetju Agroplod AD Resen je uprava z grožnjami in ustrahovanjem pritiskala na zaposlene, naj prodajo še svoj delež, sicer bo podjetje propadlo, v znanstvenem članku piše Slobodan Shajnoski. Prav tako se je precej podjetij prodalo za od 70- do 90-odstotni popust, o čemer so razpravljali v sodnih dvoranah, vendar sodni mlini tega kar niso znali premleti, prav tako niso uspeli revizorji ničesar revidirati.
Menedžerji, ki so tako brezplačno prišli do kapitala, do njega seveda niso čutili niti najmanjše odgovornosti. Podjetja so izčrpavali in delavce odpuščali, kar je v Makedoniji pustilo priokus, da je njena družba »ukoreninjena v kriminalu«, ugotavlja Shajnoski.
Slovenija
Kaj pa pri nas? V nasprotju z ostalimi balkanskimi državami sta se Slovenija in Hrvaška odrezali odlično. Zasedamo 14. mesto, pri čemer smo po varnosti poslovanja prehiteli Švico. Hrvaška pa je z uvrstitvijo na devetnajsto mesto prehitela Avstrijo.
5. Črna gora
O mafijski državi, ki je unilateralno uvedla evro in se vsem na očeh financirala s tihotapljenjem cigaret v Italijo, ni treba prelivati veliko črnila. V Črni gori deluje in se skriva vsaj 700 dokumentiranih kriminalcev, ki jih država ne izroča na tuje. Država je razvpito korumpirana, sodne institucije ne delujejo in zakonodaja je le slabo harmonizirana z evropskimi standardi, kar vedno znova ugotavljajo v poročilih Evropske komisije. Zadnja leta Črna gora sicer uživa boljše ocene, prilezla je celo do ocene »zmerno pripravljena na pristop« v Evropsko unijo, medtem ko je bila v zvezo Nato sprejeta po kar najhitrejšem postopku. Nekateri menijo, da je do tega prišlo le zaradi poslabšanja odnosov med Rusijo in Zahodom zaradi krize v Ukrajini. Črnogorska politična elita se je zato v zameno za toplejši sprejem na Zahodu odrekla vplivu Moskve.
4. Srbija
V Beogradu še sodijo asistentu nekdanjega notranjega ministra Ivice Dačića, ki je zaradi odtekanja podatkov o preiskavi Balkanski bojevnik domnevno pokvaril prvo racijo te mednarodne operacije. Britanska agencija SOCA je zato prekinila sodelovanje s srbsko policijo in sodelovala le še z vojaško obveščevalno službo BIA. To pa je za seboj potegnilo dodatne zaplete, saj so na sojenju v Ljubljani iz procesa Balkanski bojevnik izločali dokaze, ki naj bi nelegalno izvirali iz obveščevalnih virov vojaških obveščevalcev, kar naj bi bilo sporno s stališča vladavine prava in državljanskih pravic.
Kljub temu gre v obeh primerih za organizirane strukture, ki zakonov ne kršijo na domači zemlji. Balkanski bojevniki so denar, ki se je natekel iz trgovine s kokainom, doma vlagali v legalne posle, zakone pa kršili na tujem – predvsem v Italiji. Stroške domačim podjetjem povzročajo predvsem manjši kriminalci, ki so posebej v Srbiji razvpiti kot reketerji in roparji.
3. Bosna in Hercegovina
Situacija v BiH je bila kriminalcem posebej pisana na kožo, saj država, razdeljena na dve popolnoma ločeni entiteti – Republiko srbsko in Federacijo, ni znala učinkovito preganjati mafijskih podvigov. Mafijci namreč niso kot bosanski politiki, ki so za oblast primorani razpihovati medetnična trenja. Če sodelovanje prinaša zaslužek, pač sodelujejo.
V zadnjih letih se okoliščine izboljšujejo, saj so zvezne oblasti ustanovile agencijo SIPA, ki ima pristojnost v obeh entitetah. Bosanski mafijci se ukvarjajo predvsem s trgovino z orožjem – proti jugu, v Liberijo in Nigerijo, tihotapijo avtomatsko orožje, na sever, v Avstrijo in Nemčijo, pa potuje polavtomatsko. Ostale dejavnosti so seveda trgovina z drogo, prostitucija in z njo povezano tihotapljenje ljudi.
2. Italija
Vsi našteti pa so preprosto navadni amaterji proti italijanski 'Ndrangheti na območju Kalabrije in Camorri, ki obvladuje severnejši Neapelj. Medtem ko si je prva s pomočjo javnega denarja v zadnjih letih zgradila svoje kontejnersko pristanišče, je zaprti vodja Camorre Michele Zagaria oklican kar za »kralja razpisov«. Ni bilo namreč javnega razpisa, na katerega se Zagaria ne bi znal prijaviti in ga tudi uspešno dobiti, pa čeprav je morda moral prepričati konkurenco, naj malce zviša cene. Izvajalci Camorre so tako dobili javne zapise za gradnjo visokohitrostne železnice, avtocestnih priključkov ter celo za izgradnjo zapora in radarske baze zveze Nato. Če pa razpisa niso dobili, so znali izvajalca prepričati, da jim od posla nameni kakšen odstotek denarja, kot neke vrsto odškodnino za svojo konkurenčnost.
1. Ukrajina
Najslabše med evropskimi državami se je po oceni Svetovnega gospodarskega foruma uvrstila Ukrajina, ki si deli marsikatero podobnost z Rusijo. Iz padca komunističnega režima se je namreč povzpela nova elita, ki ni imela pomislekov pri kovanju zavezništev med političnimi, ekonomskimi in kriminalnimi podvigi. Oliver Bullough v znanstvenem članku Ropanje Ukrajine piše, da korupcija v državi pobere kar tretjino denarja, namenjenega za javne razpise. »Državni organ izda javni razpis v vrednosti 200 milijonov ameriških dolarjev; nanj se prijavi šest velikih podjetij. Dve prihajata iz 'družine', štiri pa so povsem normalna. Te štiri se pokliče in se jim reče, da bodo v primeru sodelovanja na razpisu od jutrišnjega dne pregledovana s strani davčnega urada. Dve takoj odstopita. Pri preostalih dveh najdejo probleme v dokumentaciji, zaradi česar so izključena z natečaja. Eno je izključeno, ker je dokument napisan v pisavi velikosti 13, in ne 14, kot je zahtevano. Drugo podjetje s svojim pečatom ni popolnoma prekrilo direktorjevega podpisa,« poroča Bullough.
