Slovenija je na seznamu na 37. mestu, v poročilu pa piše, da v "nobeni državi na Balkanu razmere za novinarje in medije niso boljše kot v Sloveniji." Slovenija je letos za tri mesta izboljšala položaj.
Kot je ocenila organizacija, novinarji v Sloveniji lahko v glavnem poročajo svobodno, pri raziskovanju korupcije in drugih občutljivih temah pa lahko računajo na pritisk politike in vplivnih gospodarstvenikov. Kaznovanje obrekovanja sicer dopušča možnost, da se novinarji zaradi kritičnih prispevkov lahko znajdejo pred sodiščem.
Novinarji brez meja ob objavi seznama poudarjajo, da se položaj novinarjev in neodvisnih medijev po svetu poslabšuje. V avtoritarnih državah in diktaturah je odnos do medijev še naprej zaznamovan s cenzuro in preganjanjem, a tudi v demokratičnih državah so mediji vedno bolj pod pritiskom. V ZDA, na Poljskem, v Veliki Britaniji politiko pogosto javno omalovažujejo novinarje, so opozorili.
Na seznamu se je med poraženci znašla Turčija, ki je v primerjavi z lanskim letom zaradi vala represij po poskusu državnega udara minulo leto nazadovala za štiri mesta in je trenutno na 155. mestu. Prav tako se je položaj poslabšal na Madžarskem, ki se je letos znašla na 71. mestu, kar je štiri mesta slabše kot lani. Poljska je pod desno konservativno vlado nazadovala kar za sedem mest in se sedaj na 54. mestu.
ZDA so nazadovale za dve mesti in so pristale na 43. mestu. Kot so opozorili Novinarji brez meja, se je v ZDA povečalo pravno preganjanje preiskovalnih novinarjev ter žvižgačev. Hkrati se je ameriški predsednik Donald Trump s svojim sistematičnim žaljenjem kritičnih medijev odmaknil dolgoletne tradicije, da so ZDA varuhu svobode medijev.
Na vrhu seznama držav, kjer so Novinarji brez meja položaj medijev označili kot dober, so Norveška, Švedska, Finska, Danska, Nizozemska in Kostarika.
Največje izboljšanje položaja so Novinarji brez meja zabeležili pri Italiji, ki je pristala na 52. mestiu in za 25 mest izboljšala svojo uvrstitev. Na drugi strani je Nikaragva, ki je zabeležila največji padec. Pristala je na 92. mestu in tako nazadovala za 17 mest.
Hrvaška je pristala na 74. mestu in je nazadovala za 11 mest. Pripadla ji je neslavna oznaka, da je država članica EU, kjer so se razmere glede svobode medijev najbolj poslabšale. Marca 2016 so tako na Hrvaškem odpustili generalnega direktorja javne radiotelevizije HTV in ga nadomestili s provladnim direktorjem. Lastništvo številnih zasebnih postaj je nepregledno, s čimer so zamegljene povezave med gospodarstvom in politiko. Prek podelitve licenc lahko država nadzoruje in obvladuje medije. Kriteriji za podelitev licenc so pogosto netransparentni. Novinarji na Hrvaškem imajo tudi nezadosten dostop do informacij državnih organov.
Med sosednjimi državami Slovenije je najbolje uvrščena Avstrija, ki je tudi v letošnjem seznamu ostala na 11. mestu. V Avstriji je na splošno dobra svoboda medijev. Vlada sicer vedno znova poskuša prek načrtne zasedbe določenih vodilnih mest pridobiti vpliv na javno radiotelevizijo ORF. Dnevniki so ostri tekmeci, predvsem v posameznih deželah pa večinoma obstaja samo eden regionalni časnik. Kritiki vladi očitajo, da je lani sprejeto protiteroristično zakonodajo zlorabila tudi za omejevanje svobode izražanja in medijev. Spodbujanje sovraštva do določene skupine prebivalstva je kaznovano z do dveletno zaporno kaznijo.
Na repu seznama Novinarjev brez meja so Severna Koreja, Eritreja, Turkmenistan in Sirija.
V skoraj dveh tretjinah od 180 držav na seznamu so se razmere sicer poslabšale. K temu so prispevale tudi demokratične države, kjer vedno znova prihaja do napadov politikov na novinarje, vlade krepijo pooblastila tajnih služb ter grozijo žvižgačem.
