Po tem, ko je Evropska komisija prejšnji teden objavila seznam petih scenarijev za prihodnost Evropske unije po izstopu Velike Britanije, se zdi, da je prihodnja pot bila že vseskozi začrtana. S scenarijem Evrope dveh hitrosti, oziroma neenake integracije, se namreč strinjajo vse štiri največje države članice EU.
Sestanek nemške kanclerke Angele Merkel, francoskega predsednika Francoisa Hollanda ter predsednikov Italijanske in Španske vlade Paola Gentilonija in Mariana Rajoya, je bila pomembna simbolna gesta za pomiritev dvomljivcev in skepitkov. »Štirje veliki« se o prihodnosti združene Evrope strinjajo.
Čeprav imajo manjše evropske skupine – denimo centralnoevropska Višegrajska skupina, Baltske države, ali Nordijski svet – mnogokrat več besede zaradi povezovanja v večdržavne klike znotraj unije, pa pride le redko do primera, ko morajo kliko ustvariti štiri osrednje evropske ekonomske in politične sile. Nazadnje se je to zgodilo med krizo evroobmočja leta 2012, ko so »štirje veliki« oznali 130 milijar evrov težek program rasti.
Štirje državniki so bili tudi tokrat enotni, da Evropa potrebuje več optimizma, posluha za posamezne članice a predvsem več volje za skupno prihodnost in močnejšo ter bolj integrirano Evropo.
