Po odločitvi Britancev za izstop iz Evropske unije se je Evropska komisija ukvarjala s pripravo scenarijev za razvoj zveze v prihodnjem desetletju. Juncker je danes predstavil izsledke, ki so zbrani v dokumentu poljudno poimenovanem Bela knjiga. Ti scenariji so sledeči:
1. Vse po starem
Po prvem scenariju bi se unija osredotočila na nadaljevanje sedanjega programa reform. Ta je po navedbah komisije verjetno najteže uresničljiv, saj je vrzel med besedami in obljubami na eni strani ter dejanji in rezultati na drugi strani ogromna. Primer tako ohromljene unije je dogajanje v povezavi s trgovinskim sporazumom EU in Kanade, Ceto.
2. Zgolj enotni trg
Drugi scenarij predvideva osredotočenje izključno na enotni trg, ker članice na vse več področjih ne morejo najti skupnega jezika. Do leta 2025 bi to lahko pomenilo, da bo prečkanje mej za poslovne namene in turiste postalo oteženo zaradi rednih preverjanj. Težje bo najti službo v tujini in prenos pokojninskih pravic v drugo članico ne bo zajamčen. Tisti, ki bodo med bivanjem v tujini zboleli, bodo morali plačati visoke stroške zdravstvene oskrbe.
3. Evropa več hitrosti/Evropa koncentričnih krogov
Pri tretjem scenariju gre za to, da tiste članice, ki hočejo več, storijo več, na primer na področju obrambe, notranje varnosti in socialnih zadev. Do leta 2025 bi to lahko pomenilo, da bo 15 članic vzpostavilo skupne enote policije in sodnikov za obravnavanje čezmejnih kriminalnih dejavnosti. Varnostne informacije se bodo izmenjevale sproti, nacionalne podatkovne baze bodo med seboj popolnoma povezane.
4. Manj ukrepanja z višjo učinkovitostjo
Četrti scenarij predvideva manj ukrepanja, ki pa bi bilo učinkovitejše. Gre za to, da bi članice izbrale nekaj področij, na katera bi se osredotočile, na primer migracije in varnost, manj dejavna pa bi bila unija na področjih, na katerih se zdi, da ne zagotavlja dodane vrednosti. Do leta 2025 bi to na področju migracij lahko pomenilo vzpostavitev enotnega azilnega urada, na področju varnosti pa na primer vzpostavitev nove evropske agencije za boj proti terorizmu.
5. Federacija EU
Peti scenarij predvideva federalistični ustroj EU po načelu storiti veliko več skupaj. To pomeni, da se članice odločijo, da si na vseh področjih delijo več pristojnosti in sredstev ter si prizadevajo za več skupnega odločanja. Odločitve na evropski ravni se sprejemajo hitreje in so hitro izvršene.
Do leta 2025 bi to lahko pomenilo, da evropski reševalni sklad ESM postane Evropski denarni sklad, da evropski državljani v tujini uživajo konzularno zaščito veleposlaništev EU in da vse trgovinske sporazume sklepa in ratificira EU v imenu 27 članic.
Nobeden izmed scenarijev sicer ne predvideva spremembe Lizbonske pogodbe, s čimer se želi komisija izogniti politično nabitim referendumom in zapletenemu postopku ratifikacije v državah članicah.
Od voditeljev članic unije se pričakuje, da se do konca leta izrečejo o teh predlogih. Na jubileju 25. marca v Rimu pa komisija pričakuje podporo temu procesu.
