Skozi celotno zgodovino človeštva so praktično vse večje kulture uporabljale koledar takšne ali drugačne vrste. S koledarji so si pomagali pri sajenju rastlin, izbiri lovišč in organizaciji družabnih in religijskih dogodkov. Vsi koledarji delujejo tako, da se čas meri glede na astronomske cikle – meseci se ravnajo po luni, leto po soncu, dnevi pa po zemljini rotaciji.
A različne kulture so 'čas merile' na različne načine.
Tri vrste koledarjev
Danes poznamo tri vrste koledarjev, ki jih imenujemo glede na referenčno točko za merjenje časa.
Solarni koledar – med katere spada tudi naš, gregorijanski koledar – meri čas glede na sončeva leta. Sončevo leto je dolžina časa med dvema spomladanskima enakonočjema. Leto je nato razdeljeno na 12 mesecev, pri čemer so sončevi ekstremi (enakonočja in solsticiji) vedno na približno isti dan v letu.
Lunarni koledar je koledar, ki temelji na luninih ciklih. Čas meri glede na lunine ekstreme. Tako se denimo v islamskem koledarju (ki je najbolj razširjen lunarni koledar) vsak mesec začne na dan po prazni luni in konča z naslednjo prazno luno.
Pri tem koledarju je leto krajše (okoli 354 dni), zato isti datumi v različnih letih ne padejo na iste letne čase.
Lunisolarni koledar, katerega predstavnik je tudi Kitajski koledar, pa je lunarni koledar – vsak mesec se začne na nek lunin ekstrem – ki pa na vsakih nekaj let doda »prestopni mesec«. Vloga tega meseca je, da uskladi koledar z zamikom, ki nastane zaradi krajšega leta.
Izvori koledarjev
Antropologi niso enotnega mnenja zakaj natanko so različne kulture razvile različne vrste koledarjev. Nekatere kulture, recimo antični Grki, so imeli celo več koledarjev hkrati.
A strokovnjaki se strinjajo, da je oblika koledarja, ki se je ohranila skozi čas, pogojena z njegovo praktično uporabnostjo.
V Evropi, kjer so letni časi zelo izraziti, je bil sončev koledar bolj smiseln, saj so morali kmetje vedeti kdaj sejati in kdaj žeti.
V puščavah bližnjega vzhoda pa je bilo pomembneje kdaj sveti luna, saj ljudje čez dan niso mogli potovati čez puščavske sipine.
Hibridni koledarji, kakršen je kitajski in ostali azijski koledarji (poznala pa so jih tudi druga ljudstva, denimo evropski Kelti ali južnoameriški Maji), pa so najbrž nastali zato, ker so se ljudje kratkoročno ravnali po luni, dolgoročno pa po soncu.
Zato kitajsko novo leto vsako leto pade na drug datum po našem, gregorijanskem koledarju.
