Ameriški časnik New American obtožuje Cilntonovo, da je spodkopala varnost države, ko je pomagala pri prenosu delnic podjetja Uranium 1 v ruske roke. Clintonova oz. njen sklad naj bi pri tem poslu zaslužil več deset milijonov dolarjev.
Rosatom, oziroma njegova hčerinska družba ARMZ, je postopno kupoval delnice kanadskega podjetja Uranium 1 od leta 20009 do 2013 in tako postal lastnik več rudnikov, od centralne Azije do ameriškega zahoda. S to transakcijo je Rosatom postal eden največjih proizvajalcev urana na svet. Družba je postala lastnica rudnikov v Kazahstanu, ki so najbolj dobičkonosni na svetu, v ZDA pa imajo v lasti kontrolni paket največjih rudnikov urana.
Uranium 1 je lastnik podjetij v Wyomingu, Teksasu in Utahu, in je na četrtem mestu po obsegu proizvodnje urana na svetu.
Sporazum, ki je Rusijo prikrajšal za desetine milijard dolarjev
Vse vendarle ni potekalo povsem gladko. Najbolj pomemben dejavnik v krepitvi položaja Rosatoma je iztek veljavnosti sporazuma Gor-Černomirdin iz leta 1993, po katerem se je Rusija obvezala, da bo izvažala uran v ZDA po simbolni ceni (zaradi česar v Rusiji mnogi ocenjujejo ta dogovor za izdajo državnih interesov). Sporazum je tudi predvideval predelavo ruskega oborožitvenega urana v gorivo za ameriške jedrske elektrarne.
Analitiki poudarjajo, da je tehnologija "protiobogatenja" urana edinstvena in da zaenkrat z njo ne razpolaga nobena druga država razen Rusije. V letih veljave sporazuma je Rusija skupno zaslužila 12 milijard dolarjev, medtem ko je po ocenah nekaterih strokovnjakov bila vrednost predanega urana najmanj 50 milijard dolarjev. Približno 40 odstotkov ameriških jedrskih elektrarn je za svoje delovanje uporabljalo predelani ruski uran – zmogljivosti za proizvodnjo tega goriva v ZDA niso zadostovale. Zdaj so razmere precej drugačne – dobave bodo potekale po tržnih cenah.
Vodilna izvoznica jedrske tehnologije
Rusija je danes ena od voditeljic v izvozu jedrske tehnologije – velikost trga se ocenjuje na 500 milijard dolarjev. Po drugi strani, pa ZDA že dalj časa ne kažejo posebne dejavnosti na tem področju. Vprašanje varnosti in varčevanja, kot tudi konkurenca plinskih in elektroenergetskih podjetij, so postali glavne cokle v razvoju ameriške jedrske energije.
Po podatkih Svetovne jedrske asociacije, Rusiji pripada 37 odstokov jedrskih elektrarn v izgradnji po vsem svetu. Poleg običajnih jedrskih elektrarn, Rusija razvija tudi gradnjo mobilnih in plavajočih različic.
Trenutno Rusiji pripada 17 odstotkov svetovnega trga goriva z jedrske elektrarne – dobavlja gorivo za 76 reaktorjev, vključno 14 iz Rusije. Prav tako je med prvimi desetimi svetovnimi inovatorji na področju jedrske energetike.
Širitev poslov
Rosatom je v zadnjih desetih letih sklenil dogovore vrednosti več kot 110 milijard dolarjev, trenutno pa se širi tudi po Evropi. Francijo bodo oskrbovali zmetalnim uranom za večnamenski raziskovalni reaktor, ki ga gradijo na jugu države. Poleg Francozov, metalni uran uporabljajo tudi Nemci v raziskovalnem reaktorju München 2. Vrh tega Rosatom gradi prvo jedrsko elektrarno v Turčiji, dva jedrska reaktorja v Iranu, pa tudi v drugih državah.
Na ozemlju Rusije letno pridobijo 3000 ton urana. Ruska državna jedrska družba Rosatom ima zadostne količine urana za potrebe vseh svojih projektov na naslednjih sto let. Poleg tega ima družba zaloge urana, ki so druge največje na svetu.
Korporacija Uranium 1 nima nikakršnih problemov zaradi sankcij proti Rusiji, ki so jih uvedle ZDA. Amerika očitno ni hotela nikakršnega tveganja in morebitnih problemov na jedrskem področju, piše Sputnik.
