Joseph Morgan, sin Američana in Hrvatice, se je v zgodovino vpisal kot edini Nemehičan, ki se mu je uspelo prebiti na čelo mehiške mafije. Nekateri ga imajo celo za najmočnejšega člana te kriminalne združbe.
La Eme je še danes ena najmočnejših zaporniških tolp v ZDA.
Joseph Morgan je večino svojega življenja preživel v zaporu.
Življenje Josepha se sliši kot nekaj iz hollywoodskega filma. Pravzaprav so po njegovem življenju osnovali film, zaradi tega pa je umrlo troje ljudi. Joseph se je rodil 10. aprila 1929 v okrožju San Pedro v Los Angelesu. Oče je odšel že v njegovi rani mladosti in Josepha je vzgajala mati, ki je v Los Angeles prišla iz Hrvaške. Že kot otrok je postal član manjše tolpe, ki je delovala v vzhodnem delu mesta. Že pri sedemnajstih letih je bil obsojen zaradi brutalnega umora moža svoje 32-letne punce. Zaprli so ga za devet let, in ko je dopolnil 18 let, so ga premestili v zloglasni zapor San Quentin, kjer je postal najmlajši zapornik v zgodovini zapora.
Mehiške tolpe
V San Quentinu se je spoprijateljil z Latinoameričani, ki so ga v svoje vrste sprejeli zaradi sodelovanja v tolpi El Hoyo Soto Marvilla. Leta 1955 je prišel iz zapora, a se vrnil že prihodnje leto, tokrat zaradi ropa, v katerem je ukradel 17 tisoč dolarjev. Pristal je v popravni ustanovi za mlade in še z nekaj osebami je osnoval mehiško mafijo z imenom La Eme (mehiška beseda za črko M). Šlo je za pravo zaporniško skupino, ki se je hitro razrasla tudi po drugih zaporih v ZDA. Hkrati s skupino je rasel tudi Josephov vpliv in njegova moč. La Eme je hitro postala ena najmočnejših in najnasilnejših zaporniških tolp v ZDA.
Oboževan
Umori filmarjev Leta 1992 je režiser Edward James Olmos posnel film American Me, ki je skupini La Eme prinesel svetovno slavo, karakter glavnega junaka pa so osnovali prav po Josephu. Vendar niti Joseph niti člani skupine niso bili zadovoljni s filmom in člani so celo umorili tri osebe, ki so sodelovale pri filmski produkciji. Joseph je umrl leta 1993 zaradi raka. Še danes mnogi latinski gangsterji upoštevajo njegova načela in želijo biti podobni njemu.
Joseph je bil mlajšim članom mentor in klicali so ga Papa Joe. Njegovi »podaniki« so ga oboževali in ga opisovali kot izjemno inteligentno osebo ter kot pretkanega poslovneža. Sam je bil na čelu najbolj donosnega posla z drogami, saj je imel zveze z mehiškimi karteli, od koder je dobival kokain in z njim zalagal celotno zahodno obalo ZDA. La Eme je bila prva zaporniška skupina, ki je svoj posel razširila izven zaporov. Praktično vsi preprodajalci drog so morali skupini plačevati »davek«, kar ji je prineslo na stotisoče dolarjev mesečno. Tako je Joseph v zaporu postal svojevrstna legenda, in kot mnogi trdijo, tudi najvplivnejši član tolpe. Ker je bil belec, je brez težav sodeloval tudi z italijansko mafijo, prav tako je imel zveze z Arijsko bratovščino, ki je bila sicer nasprotnik Latinoameričanov. Joseph je prav arijce večkrat uporabil za izvrševanje raznih atentatov.
Zaporniška vojna
Prvi večji udarec je La Eme dobila leta 1972, ko je rivalska latinska tolpa Nuestra Family umorila Josephovega ožjega sodelavca Rodolfa Cadena. Slednji je namreč želel združiti vse latinske tolpe pod njihovo zastavo. Njegov umor je bil vzrok za eno največjih zaporniških vojn v zgodovini Amerike, člani La Eme pa imajo še danes politiko »ubij na mestu«, kar se tiče člane Nuestra Family.
Znova v zapor
Leta 1976 je Morgan ponovno prišel iz zapora in se poročil s svojo punco Jody. Skupaj sta imela dva otroka. Vendar je bil kmalu znova obsojen zaradi preprodaje drog in zbežal je v Utah. Leto pozneje so ga prijeli in Joseph se je spet znašel za zapahi. Svoj zločin je priznal in v zameno dobil znižano kazen, a se kljub temu nikoli več ni vrnil na svobodo. Eden od članov mehiške mafije je namreč iz maščevanja pričal proti njemu in obtožen je bil zaradi več umorov ter obsojen na dosmrtni zapor v strogo varovanem zaporu Pelican Bay. Seveda pa Joseph svojega dela v zaporu ni opustil.
Pripadnost
Joseph je bil pri članih svoje tolpe izjemno priljubljen. Leta 1991 je eden od zapornikov nekaj rekel čez njega in drugi zaporniki so ga zaradi klevetanja kar 26-krat zabodli. A vendarle se je Joseph nekoliko spremenil. Njegovi privrženci do ga opisovali kot umirjenega človeka, ki jim je bil kot oče. V začetku devetdesetih let je vsem zavezniškim skupinam prepovedal streljanje na ulicah Los Angelesa in naslednjih šest mesecev res ni bilo nobenega incidenta, povezanega s temi skupinami. To je bil še en dokaz, kako močno so Josepha spoštovali na ulicah.
