"Turčija bo začasno preklicala evropsko konvencijo o človekovih pravicah, v kolikor to ni v nasprotju z njenimi mednarodnimi obveznostmi," je sporočil namestnik turškega premierja Numan Kurtulmus.
Kot je pojasnil, bo Turčija sprejela enak ukrep kot Francija po 15. členu konvencije, ki državam podpisnicam omogoča odvzem določenih pravic v času vojne ali izrednih razmer. Zatrdil je še, da izredne razmere niso v nasprotju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
15. člen omenjene konvencije omogoča državam, da v času izrednih razmer omejijo določene pravice, med drugim svobodo gibanja, izražanja in zbiranja. Hkrati določa, da morajo biti ukrepi sorazmerni in ne smejo diskriminirati ljudi na podlagi etnične, verske ali družbene pripadnosti.
Kurtulmus je tudi dejal, da bodo izredne razmere morda trajale le 45 dni, čeprav so jih razglasili za tri mesece. "Želimo, da se izredne razmere končajo čim prej," je dejal.
Zagotovil je, da z ukrepi ne bodo omejili temeljnih pravic in svoboščin, temveč da so izredne razmere uvedli, da bi "državo očistili tolpe" zarotnikov.
Turški parlament podprl izredne razmere
Turški parlament je danes z veliko večino podprl izredne razmere, ki jih je po nedavnem neuspelem vojaškem udaru v sredo razglasil predsednik države Recep Tayyip Erdogan, danes pa so začele veljati. Kot je sporočil predsednik parlamenta Ismail Kahraman, je za izredne razmere glasovalo 346 od skupno 550 poslancev.
Za izredne razmere, ki bodo veljale tri mesece v vseh 81 turških provincah, so glasovali tudi poslanci opozicije, poročajo tuje tiskovne agencije. Proti je bilo 115 poslancev. Erdoganova vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) ima v parlamentu 317 sedežev.
Kot je v sredo pojasnil namestnik premierja in tiskovni predstavnik vlade Numan Kurtulmus, je namen trimesečnih izrednih razmer pregon vzporednih struktur klerika v izgnanstvu Fethullaha Gülena, ki mu pripisujejo odgovornost za poskus državnega udara prejšnji petek.
Turški parlament ima pravico, da spremeni trajanje izrednih razmer ali jih odpravi.
"Državni udar na parlament"
Turške oblasti so odgovornost za spodleteli državni udar pripisale privržencem v ZDA živečega klerika Fethullaha Gülena.
Turška opozicija ostro nasprotuje uvedbi izrednih razmer. Özgür Özel iz levosredinske Ljudske republikanske stranke (CHP) je odločitev označil za državni udar na parlament. Prokurdska Ljudska demokratska stranka (HDP) pa je sporočila, da se je poskus državnega udara spremenil v priložnost in orodje za odstranitev tistih, ki nasprotujejo vladi, in dodatno omejitev demokratičnih pravic in svoboščin.
