Novice Svet24

Erdogan je na oblast v državi prišel davnega leta 2002, ko je s svojo na novo ustanovljeno Stranko za pravičnost in razvoj zmagal na volitvah.

Svoj uspeh je nato ponovil tudi na treh zaporednih volitvah in si, predvsem med ruralnim in bolj tradicionalno usmerjenim prebivalstvom, nabral veliko privržencev.

Reuters

Ponovno islamiziral Turčijo

V vsem tem času je uspešno krmaril tudi med zahodnimi interesi, kjer mu ni bilo tuje sodelovanje z ZDA in celo Izraelom, čeprav ta država že desetletja zatira palestinsko muslimansko prebivalstvo. Erdogan je bil, preden je postal predsednik vlade in kasneje države, tudi uspešen župan največjega turškega mesta Istanbul. Že takrat si je zaradi svojih povezav z islamom nakopal vrsto težav. »Džamije so naše vojašnice, njihove kupole so naše čelade, minareti naši bajoneti in verniki naša vojska« je dejal leta 1999 in zato dobil kar desetmesečno zaporno kazen. In prav v njegovih potezah, ki so med drugim omejile in visoko obdavčile alkoholne pijače ter v javnih institucijah spet uvedle nošenje naglavnih rut in druge nedemokratičneukrepe, gre iskati vzroke za petkove dogodke.

2839 vojakov so aretirali zaradi suma vpletenosti v vojaški udar. Ubitih je bilo 265 ljudi. Med ubitimi je 161 policistov in civilistov ter 104 pučisti. Okrog 1400 ljudi pa je bilo poškodovanih med petkovim udarom. 

Vojska kot branik sekularnosti

Vojska je bila namreč v državi vedno branik dediščine Kemala Ataturka, ki je državo moderniziral in uvedel ločitev med religijo in državo ter močno omejil vpliv islama. Erdogan pa jo je s svojimi reformami državo spet vrnil skoraj stoletje nazaj. Pri tem pa se pravice žensk omejuje do te mere, da se jim v državnem letalskem prevozniku predpisuje celo primeren odtenek ličil. V nasprotovanju islamizaciji gre iskati razloge za poskus državnega udara, ki v moderni turški zgodovini niso nič novega.

Pred osmimi leti oslabil vojsko

Že ko je Erdogan prišel na oblast, je želel oslabiti vojsko, kar mu je leta 2008 v aferi, imenovani Ergenekon, tudi uspelo. Takrat je medije, vojaške oficirje in politike obtožil kovanja zarote proti njegovi vladi. Obtoženi so pristali v zaporu, takrat pa je verjetno tudi dovolj oslabil vojsko, da ji v tokratnem poskusu ni uspelo strmoglaviti njegove vladavine. Njegove politike pa so v vseh teh letih pripeljale tudi do nasilja in nestabilnosti v državi, ki jih ta ni doživljala desetletja.

Ljudje šli na ulice

Med poskusom udara je Erdogan nagovoril ljudi in jih pozval, naj zasedejo ulice, pri tem pa je istočasno takšno sporočilo prišlo tudi iz džamij. Vojska pa jih je pozvala, naj ostanejo doma, da bo lahko do konca izpeljala udar. Toda ljudje so množično podprli Erdogana in odšli na ulice. Nosili so turške zastave in vzklikali: Alah je velik. Turška vlada zdaj zatrjuje, da so stvari pod nazorom, v Istanbulu pa je v soboto zvečer, dan po poskusu udara, celo potekalo pravo praznovanje, na katerem je svoje privržence nagovoril predsednik Erdogan.

Za Turčijo vojaški udari niso nič novega

Vojska je močno povezana z dediščino ustanovitelja države Mustafa Kemala Ataturka, ki jo zapriseženo varujejo. Zaprisežena je njegovi nacionalistični dediščini. Samo sebe vojaska predstavlja za branik demokratičnosti in ločitve cerkve ter države in je v preteklosti že izvedla štiri podobne udare, in sicer od leta 1960 naprej, pri katerih pa je bila bolj uspešna kot tokrat, saj ji je uspelo vzpostaviti novo oblast, enkrat celo po obglavitvi premierja. 

Erdogan obtožil Gulena

Za napad je Erdogan obtožil verskega voditelja Fehtullaha Gulena, ki živi v ZDA. »ZDA, izročiti morate tega človeka,« je dejal Erdogan. Ameriški zunanji minister John Kerry je že dejal, da bi morali imeti trdne dokaze, ki bi pripeljali do njegove izročitve. Gulen pa je Erdoganu že vrnil žogico in dejal, da je šlo za insceniran puč, ker Erdogan in njegovi podpornikine trpijo kakršnekoli organizacije, ki ni pod njihovim nadzorom.

V teku krvavi protiodgovor

Že med udarom so se pojavile govorice, da ima prste vmes tudi Erdogan. V njem je namreč lahko preštel tudi preostale nasprotnike, ki so bili na pomembnih položajih v državi in jih niso odnesle njegove predhodne čistke. V zadnjih treh dnevih je bilo aretiranih že skoraj 3000 ljudi v vojaškem aparatu, zamenjanih je bilo tudi približno toliko sodnikov. Obtoženim državnega udara zdaj grozijo celo usmrtitve, ki jih želi znova uvesti predsednik vlade Binali Yildrim. Erdogan pa ima odprto pot za popoln nadzor nad državo, ki ga želijo zakoličiti s spremembami ustave. Te bi mu na predsedniškem položaju omogočile še večjo centralizacijo oblasti. Kot se je pokazalo, ga pri tem ga podpirajo množice ljudi, ki očitno želijo turško vrnitev v preteklost, podporo za to pa je dobil tudi pri zahodnih voditeljih.