Florence Hartmann je bila od četrtka v priporu zaradi nespoštovanja sodišča. Njen odvetnik Guenael Mettraux je povedal, da je Hartmannova zelo srečna.
"Sem izjemno utrujena, povsem izčrpana," je povedala Hartmannova v kratki telefonski izjavi po prihodu na prostost. "Zelo mi je odleglo, da sem prišla iz zapora, zdaj sem pripravljena na boj," je še dodala.
Kot je sporočilo Haaško sodišče so Hartmannovo predčasno izpustili, »takoj ko je bilo mogoče«. Dodali so, da so pri tem upoštevali njeno primerno obnašanje in to, da je odslužila dve tretjini kazni. Preučili so tudi njeno pritožbo zaradi pogojev v priporu in da jo je predsednik sodišča Theodore Meron ocenil kot neutemeljeno.
Hartmannov so v četrtek pred vhodom v haaško sodišče prijeli, ko je želela prisostvovati izreku kazni bivšemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću za genocid, vojne zločine in zločine proti človeštvu med vojno v BiH (1992–1995).
Haaško sodišče je Hartmannovo, ki je bila med letoma 2000 in 2006 tiskovna predstavnica takratne glavne haaške tožilke Carle Del Ponte, leta 2009 obsodilo zaradi javne objave podatkov o dveh tajnih odločitvah sodišča.
Sporna knjiga
Obsodilo jo je, ker je v knjigi Mir in kazen iz leta 2007 o haaškem sodišču razkrila nekatere zaupne podrobnosti s sojenja nekdanjemu srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću, ki je še pred koncem sojenja leta 2006 umrl. Šlo naj bi za zaupne podatke, ki srbsko državo vpletajo v genocid več kot 8000 Bošnjakov julija leta 1995 v Srebrenici.
Haaško sodišče je Hartmannovi, ki je francoska državljanka, sprva naložilo kazen v višini 9000 ameriških dolarjev (7000 evrov), ker pa je ta ni želela plačati, je denarno kazen spremenilo v sedemdnevno zaporno kazen. Od Francije je nato zahtevalo, da jo izročijo, kar pa je Pariz zavrnil.
Hartmannova je v pritožbi zahtevala razveljavitev obsodbe, saj so bile zadeve, ki naj bi jih razkrila javnosti in zaradi česar je bila obsojena, že pred tem znane. Njena obramba je tudi ocenila, da pomeni obsodba kršitev svobode izražanja Hartmannove in kršitev pravice javnosti in žrtev do informacij.
