Winterkorn, ki je po izbruhu škandala odstopil septembra lani, je bil o krizi prvič obveščen 23. maja 2014. Takrat so mu namreč posredovali povzetek študije organizacije International Council on Clean Transportation (ICCT), ki je odkrila nepravilnosti. Volkswagen je v mesecih zatem opravil notranje preizkuse. Sporočilo je bilo del "obsežne" elektronske pošte, ki jo je Winterkorn prejel čez konec tedna. "Ali in do kakšne mere je Winterkorn takrat zaznal to sporočilo, ni zabeleženo," so zapisali v koncernu v sporočilu, objavljenem na spletni strani v sredo zvečer.
Zaradi goljufanja se koncern sooča s številnimi tožbami tako oblasti kot kupcev po vsem svetu. Je pa Volkswagen obljubil, da bo 120.000 zaposlenih po njihovi kolektivni pogodbi kljub škandalu prejelo bonus, katerega višina pa še ni znana.
14. novembra 2014 je Winterkorn prejel še eno sporočilo, ki je med drugim poročalo o 20 milijonih evrov stroškov za reševanje težav z dizelskimi motorji v Severni Ameriki. V Volkswagnu zatrjujejo, da je bila ta zadeva takrat smatrana kot ena od številnih produktnih težav v skupini in "sprva ni prejela posebne pozornosti na ravni menedžmenta". Nad zadevo je zato bdel odbor za varnost produktov.
Kasneje so se pokazale prave razsežnosti težave in takrat je omenjeni odbor tudi vzpostavil delovno skupino za reševanje težave. 27. julija 2015 so "posamezni Volkswagnovi zaposleni razpravljali o vprašanju dizelskih motorjev ob robu rednega sestanka o škodah in težavah s proizvodi, v prisotnosti Martina Winterkorna", so pojasnili v koncernu. Ali so se takrat že zavedali resnosti škandala, po navedbah v sporočilu ni jasno, Winterkorn pa je zaprosil za dodatna pojasnila.
Konec avgusta lani so nato Volkswagnovi tehniki v celoti pojasnili zadevo pravnikom v koncernu in v ameriški pravni svetovalni družbi Kirkland & Ellis. Takrat naj bi se v avtomobilskem proizvajalcu zavedli, da so kršili ameriško zakonodajo in so se odločili to informacijo posredovati oblastem. Do tega je prišlo 3. septembra lani, Winterkorn pa je bil uradno obveščen dan kasneje.
V koncernu so po izbruhu škandala zatrjevali, da najvišji menedžment o dizelskem vprašanju ni vedel ničesar, krivdo so pripisali razvijalcem motorjev. Tokrat pa so poudarili še, da ničesar niso prikrivali delničarjem. Pred 18. septembrom namreč "ni bilo nobene informacije o tem, da bo zadeva vplivala na ceno delnice", so zapisali. Na ta način so se odzvali na tožbo, ki so jo nemški delničarji vložili na deželno sodišče v mestu Braunschweig.
Volkswagen je priznal, da je motorje 11 milijonov dizelskih avtomobilov po vsem svetu opremil s programsko opremo, ki je na uradnih testiranjih zmanjšala izpuste škodljivih plinov. Na ta način so avtomobili pridobili dovoljenja za prodajo, čeprav so v resnici njihovi izpusti presegali dovoljene meje.
