Pentagon je pripravil načrt, po katerem bi okoli 60 ujetnikov iz Guantanama preselili na za zdaj še neopredeljeno lokacijo v ZDA. V igri naj bi bilo 13 lokacij, Bela hiša pa jih noče objaviti, ker bodo potem tam izbruhnili protesti. Še preden je Obama prišel pred mikrofon, mu je vodja senatnih republikancev Mitch McConnell iz Kentuckyja sporočil, da naj kar pozabi na selitev ujetnikov v ZDA, kongres bo še naprej proti.
Na Kubi je še 91 ujetnikov, od katerih jih je 35 predvidenih za selitev v tujino, deset jih je v postopku pred posebnimi vojaškimi sodišči, nekaj jih bodo še izpustili v prihodnje, nekaj pa nikoli, ker so preveč nevarni, vendar ni dovolj dokazov, da bi jih lahko obsodili na sodišču. Obama je spomnil, da je Guantanamo želel zapreti že njegov predhodnik George Bush mlajši, ki ga je odprl, sam pa si za to prizadeva vse od januarja 2009.
Kot vedno doslej je Obama tudi tokrat poudaril, da je Guantanamo madež na ameriški časti, da predstavlja sredstvo za novačenje teroristov in velik strošek za proračun. Predsednik se zaveda političnih težav in nasprotovanja v kongresu, vendar obljublja, da si bo prizadeval za sodelovanje pri tem projektu, pri čemer ni zagrozil, da bo Guantanamo zaprl sam z izvršnim ukazom.
"Že več let je jasno, da Guantanamo škodi interesom naše nacionalne varnosti, kar ni le moje mnenje, ampak mnenje strokovnjakov in vojske," je povedal Obama in dodal, da je Guantanamo orodje za novačenje teroristov, za katerega so lani porabili 450 milijonov dolarjev proračunskih sredstev.
Ponovil je, da Guantanamo škoduje partnerstvom ZDA po svetu, svetovni voditelji ga nenehno sprašujejo, kdaj ga bo zaprl, kar je v nasprotju z ameriškimi vrednotami in madež na časti države, ki se ponaša z vladavino prava.
Obama trdi, da zaprtje Guantanama leta 2008 in 2009 ni bilo tako ostro politično vprašanje, kot je postalo kasneje. Spomnil je, da je bilo že za časa Busha iz Guantanama v tuje države poslanih 85 odstotkov od 800 ujetnikov, sam pa jih je poslal še 147. "Ostaja jih še 91, torej manj kot 100," je dejal Obama in zatrdil, da je čas, da se zapre to poglavje ameriške zgodovine, ki odraža nauke po 11. septembru 2001.
Pred posebnimi vojaškimi sodišči, ki so draga, je danes deset ujetnikov in postopki proti njim bodo dokončani. Vendar pa Obama meni, da takšna sodišča ne morejo biti presedan za naprej. Uporabljali jih bodo morda za ujetnike na bojiščih, preostalim osumljenim teroristom pa morajo soditi na civilnih sodiščih, ki so se dokazala kot zelo uspešna.
Pri iskanju varne lokacije za selitev ujetnikov v ZDA bo Obama sodeloval s kongresom in se zaveda, da bo to velik politični izziv. Vendar pa gre tudi za prihranke. Pentagon po Obamovih besedah ocenjuje, da bo zaprtje Guantanama prineslo 85 milijonov dolarjev prihrankov na leto, kar je v 20 letih 1,7 milijarde dolarjev.
Ameriški mediji poročajo, da bo delovanje lokacije v ZDA stalo na leto med 265 do 305 milijonov dolarjev, Guantanamo pa stane 445 milijonov na leto, v prihodnje pa bo potreboval 225 milijonov za obnove in popravila. V javnost je doslej pricurljalo že nekaj možnih lokacij v Kansasu, Južni Karolini in Koloradu, kongresniki in senatorji iz teh držav pa so predvidljivo nemudoma zatrdili, da tega nočejo.
Vendar pa ostaja dejstvo, da kongres Obami - še posebej v letu volitev - ne bo odobril denarja za selitev terorističnih osumljencev v ameriške zapore tako kot mu ga ni doslej. Podobno kot mu republikanci ne bodo potrdili naslednika pokojnega vrhovnega sodnika Antonina Scalie. Zaslišanja v kongresnih odborih glede načrta Pentagona sicer bodo. Predsednik odbora za oborožene sile v predstavniškem domu Mac Thornberry iz Teksasa je to že potrdil.
