"Če bodo Združeni narodi jutri sporočili, da sem izgubil proti Veliki Britaniji in Švedski, bom opoldne prišel iz veleposlaništva in pristal na aretacijo, saj ne bo več nobene prave možnosti za pritožbo," je sporočil Assange.
"Toda če bom zmagal in če bo ugotovljeno, da so vpletene strani ravnale nezakonito, pričakujem, da mi bodo takoj vrnili potni list in da me ne bodo več poskušali aretirati," je dodal v izjavi.
44-letni Assange se je junija 2012 zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski, kjer so ga želeli zaslišati v zvezi z obtožbami o spolnem napadu in posilstvu dveh žensk. Avstralec obtožbe zanika in se boji, da bi ga Švedska izročila ZDA, kjer bi mu sodili zaradi objave zaupnih vojaških in diplomatskih dokumentov.
Ekvador je Assangu sicer odobril azil, vendar bi ga policisti aretirali, takoj ko bi iz veleposlaništva stopil na britansko ozemlje.
Že pred časom je vložil pritožbo
Assange je pritožbo proti Veliki Britaniji in Švedski pri delovni skupini ZN za samovoljna pridržanja vložil septembra 2014. V njej je trdil, da njegovo bivanje na ekvadorskem veleposlaništvu predstavlja nezakonito priprtje. "Edina zaščita, ki jo ima, je, da ostane znotraj veleposlaništva. Pravico do azila lahko uživa samo tako, da ostaja v priporu," je po navedbah spletne strani justice4assange.com pisalo v pritožbi.
BBC je kasneje ob sklicevanju na neuradne informacije poročal, da je skupina ZN ocenila, da je Assange "samovoljno pridržan", ker ne more zapustiti veleposlaništva, ne da bi ga aretirali. Delovna skupina ZN naj bi uradno svojo oceno sporočila v petek.
Odločitev delovne skupine ZN sicer ne bo pravno zavezujoča, Assangovi podporniki pa vseeno trdijo, da so njene odločitve vplivale na izpustitev znanih pripornikov, na primer mjanmarske opozicijske voditeljice Aung San Suu Kyi in novinarja Washington Posta Jasona Rezaiana, ki je bil poldrugo leto zaprt v Iranu.
A londonska policija je danes že sporočila, da bo Assanga vseeno pridržala, če zapusti veleposlaništvo.
