"EU ima dve možnosti. Ali bo trpela posledice migrantkih tokov ali pa jih bo poskušala nadzorovati," je danes povedal italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni. "EU lahko migrantske tokove nadzira, če ravna enotno in ugotovi, da pravila, ki so bila postavljena pred četrt stoletja, niso več primerna za tokove, ki smo jim priča danes," je povedal Gentiloni.
Italija si želi revizijo določila dublinske uredbe, ki zahteva, da je treba prosilce za azil, ki pridejo v EU, obravnavati v državi vstopa v unijo. To pravilo se Rimu zdi nevzdržno, glede na to, da večina migrantov v EU pride v Italijo in Grčijo s prečkanjem Sredozemlja.
Od začetka 2014 je v Italijo prišlo 320.000 prebežnikov. A zaradi pomanjkanja sistematičnega nadzora po prihodu v Italijo lahko več kot tri četrtine teh prebežnikov nadaljujejo svojo pot v želeno državo EU, ne da bi jih v Italiji registrirali.
Italija je zato sedaj pod pritiskom evropskih partnerjev, naj začne strogo procesirati vse pribežnike ter jim odvzame prstne odtise tudi s silo, če je potrebno. Množični prihodi migrantov v EU pa so ogrozili stabilnost schengenskega območja.
"Lani je v Grčijo prišlo 850.000 migrantov. V skladu z dublinsko uredbo bi jih morala Grčija sprejeti vse. Vsi vedo, da to ni mogoče, da se to ni zgodilo, a kljub temu se vztraja pri spoštovanju dublinskih pravil," je danes povedal Gentiloni.
"Evropa mora to doumeti kot srednje- do dolgoročno vprašanje, na katero mora skupno odgovoriti vseh 28 članic," je bil jasen Gentiloni.
Minister je vlade članic EU pozval, naj se dogovorijo o skupnem seznamu držav, ki naj bi bile dovolj varne, da bi v njih lahko vračali zavrnjene migrante.
"Razlikovanje med Afganistanom, ki je za nekatere evropske države varen, in Eritrejo, ki ni, je dokaj šibko in potrebuje odločitev na evropski ravni," je dodal Gentiloni.