Prostotrgovinski sporazum med Ukrajino in EU je del širšega pridružitvenega sporazuma med njima. Prav načrtovan podpis tega sporazuma je novembra 2013 sprožil ukrajinsko krizo. Tedanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič ga je namreč tik pred zdajci pod pritiskom Moskve zavrnil, kar je sprožilo množične proteste, zamenjavo oblasti in vojno na vzhodu države.
Prozahodne oblasti v Kijevu so nato marca lani le podpisale najprej politični in nato junija lani še trgovinski del sporazuma o krepitvi vezi z EU. Politični del je veljati začel že 1. novembra lani, uveljavitev bolj spornega trgovinskega dela pa so zaradi groženj Rusije s povračilnimi ukrepi takrat preložili za dobro leto.
Rusija trdi, da bo sporazum, ki odpravlja skoraj vse carine med Ukrajino in državami EU, zagotovo škodoval njenemu gospodarstvu. Rusijo, ki ima oziroma je imela svoj prostotrgovinski sporazum s Kijevom, naj bi namreč posledično preplavili poceni evropski proizvodi in nastala naj bi milijardna škoda.
Da bi pomiril Rusijo, je Bruselj povabil na tristranske politične pogovore, a ti kljub dodatnemu več kot letu dni časa niso prinesli uspeha. V Moskvi še naprej vztrajajo, da morajo sprejeti določene trgovinske ukrepe in se zaščititi.
S 1. januarjem bodo tako prepovedali uvoz hrane iz Ukrajine in razveljavili prostotrgovinski sporazum z njo, sklenjen leta 2011. Slednje naj bi za ukrajinske izvoznike v praksi pomenilo sedemodstotni dvig carin. Kot je sicer poudaril ruski predsednik Vladimir Putin, ne gre za uvajanje kakršnihkoli sankcij proti Ukrajini. Prepoved uvoza hrane naj bi bila le nujna posledica tega, da je Rusija že pred časom prepovedala uvoz kmetijskih proizvodov iz EU.
A v Kijevu se ne strinjajo in so pred dnevi napovedali povračilne sankcije proti Rusiji. Z današnjim dnem tako tudi oni prepovedujejo uvoz hrane iz velike sosede na vzhodu in uvajajo nekatere druge trgovinske omejitve.
V Kijevu priznavajo, da bodo ruski ukrepi škodili ukrajinskemu gospodarstvu, a to je, kot se je izrazil predsednik Petro Porošenko, cena, ki so jo pripravljeni plačati "za svojo svobodo in evropsko odločitev". Kot poudarjajo, se je izvoz v Rusijo v minulih treh letih že tako ali tako zmanjšal za štirikrat, poleg tega pa računajo na krepitev vezi z drugimi partnerji.
Rusija pa ne "udarja" le po Ukrajini, ampak tudi Turčiji, ki je novembra na meji s Sirijo sestrelila rusko bojno letalo, ki naj bi kršilo turški zračni prostor, kar pa v Moskvi odločno zavračajo.
Kot maščevanje za ta "nož v hrbet", kot se je izrazil Putin, je Rusija že ali pa z današnjim dnem uveljavlja več gospodarskih in drugih sankcij: prepoved uvoza določenih vrst hrane in storitev, predvsem gradbenih in turističnih; omejitev delovanja turških podjetij v Rusiji in prepoved zaposlovanja turških državljanov; prepoved čarterskih letov med državama; ukinitev dvostranskih programov gospodarskega sodelovanja in komisij; ukinitev brezvizumskega režima za Turke in še kaj.
Po nekaterih ocenah bi lahko te sankcije turškemu gospodarstvu, ki je sicer tudi energetsko močno odvisna od ruskega plina, v letu 2016 odvzele nekje med 0,3 in 0,7 odstotne točke rasti ter v najslabšem primeru devet milijard dolarjev.
Medtem je Svet EU pred desetimi dnevi podaljšal gospodarske sankcije proti Rusiji še za šest mesecev, do konca julija 2016, ko bo minilo dve leti od njihove uveljavitve.
Evropski voditelji so izvajanje sankcij namreč vezali na implementacijo mirovnega dogovora za Ukrajino iz Minska, ta pa, kot ugotavljajo v Bruslju, še ni v celoti izpolnjen. Podaljšanje sankcij naj bi bilo sicer le formalnost, a se je zaradi nasprotovanja nekaterih članic, predvsem Italije, na koncu prelevilo v vročo temo.