Desno konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) je na oktobrskih volitvah zabeležila veliko zmago, saj si je kot prva po padcu komunizma na Poljskem v obeh domovih parlamenta zagotovila absolutno večino. S tem se je končalo osem let vladavine desno liberalne stranke Državljanska platforma (PO).
Szydlova je nato v četrtek, le tri dni po prisegi svoje vlade, že izvedla prve menjave. Zamenjala je štiri šefe državnih obveščevalnih in protivohunskih služb. Obenem si je s sprejetjem ustreznih zakonskih dopolnil v parlamentu utrla pot za imenovanje petih novih ustavnih sodnikov, čeprav je prejšnji sklic parlamenta že potrdil pet drugih kandidatov za sodnike.
Poljski predsednik Andrzej Duda, ki ga podpira PiS, teh ustavnih sodnikov ni želel zapriseči, saj da je tedanja liberalna večina v parlamentu "kršila demokratično ureditev", s tem ko jih je potrdila tik pred svojim odhodom z oblasti.
Državni udar ali vrnitev k normalnosti
Še posebej spremembe zakona o ustavnem sodišču so že poskrbele za zaskrbljenost tudi v tujini. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Mils Muižnieks je namreč pred četrtkovim glasovanjem v parlamentu pozval k zavrnitvi amandmajev, ki jih je predlagala vlada. Kot je opozoril, ti namreč na hitro spreminjajo sestavo ustavnega sodišča in s tem "spodkopavajo vladavino prava".
V po novem opozicijski PO so menjave označili za "državni udar". Novi zunanji minister Witold Waszczykowski jim je sicer v odgovor zatrdil, da pri menjavah ne gre za kakršnokoli maščevanje, ampak zgolj za "slovo od ljudi, ki se niso uspeli dokazati". Novi predsednik senata Stanislaw Karczewski pa je zatrdil, da gre za "vrnitev k normalnosti" in da je vse v skladu s pravili.
