Za stavko so se odločili dan pred današnjim srečanjem s predsednikom države Enriquejem Peno Nietom. To bo njihovo drugo srečanje s predsednikom od izginotja 43 študentov, ki jih pogrešajo od 26. septembra lani, ko jih je odpeljala policija, potem ko je bilo v nasilju ubitih šest ljudi, več kot 40 pa ranjenih. Motiv nasilje še vedno ni pojasnjen.
Odvetnik staršev Vidulfo Rosales je povedal, da bodo predsednika pozvali, da uvede novo preiskavo in da jim oblasti sinove vrnejo žive, saj ne verjamejo oblastem, ki trdijo, da so bili ubiti.
Študente podeželske pedagoške fakultete iz južne zvezne države Guerrero - gre samo za fante, ki so bili stari med 15 in 25 let - pogrešajo, odkar jih je napadla lokalna policija v mestu Iguala.
Tožilci, ki so uradno preiskavo končali januarja, pravijo, da je policija mladeniče, ki so želeli z avtobusi oditi na proteste v drug kraj, izročila mamilarskemu kartelu Guerreros Unidos, ki jih je ubil, njihova trupla pa sežgal na bližnjem smetišču.
Starši v to uradno razlago niso nikoli verjeli, pod vprašaj pa so jo postavili tudi neodvisni strokovnjaki medameriške komisije za človekove pravice (IACHR), ki trdijo, da ni dokazov, da bi trupla študentov sežgali na smetišču. Izpostavili so tudi, da oblasti niso pojasnile motivov za domnevni poboj študentov.
Doslej so na pogorišču sicer identificirali truplo samo enega študenta, obstaja pa možnost, da naj bi še eno truplo pripadalo enemu od pogrešanih študentov.
Predsednik Pena Nieto je uradu generalnega državnega tožilca naložil, da preuči poročilo strokovnjakov IACHR in ga implementira, v upanje na zgladitev odnosov pa je starše pogrešanih študentov povabil na današnje srečanje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Starši in študenti fakultete v kraju Ayotzinapa, na katero so hodili pogrešani študenti, bodo v soboto, na prvo obletnico izginotja, pripravili protest v mehiški prestolnici.
Oblasti so doslej v okviru preiskave prijele 111 ljudi, zaradi spornosti preiskave pa je primer povzročil največjo krizo administracije predsednika Pene Nieta in posledično privedel do padca njegove priljubljenosti.
Kot kaže javnomnenjska anketa, ki jo je avgusta izvedlo podjetje Mitofsky, je ta primer med glavnimi vzroki za padec priljubljenosti predsednika. Pokazala je, da mu je priljubljenost padla na najnižjo raven v njegovih treh letih predsednikovanja - 61 odstotkov vprašanih ga ne podpira, 36 odstotkov pa podpira. Najvišjo - 57-odstotno podporo - je zabeležil maja 2013, ko je sprožil ambiciozne strukturne reforme, še poroča dpa.