"Zdaj smo videli prvi korak, a še nismo pri koncu, kamor moramo priti," je poudarila nemška kanclerka v nemškem parlamentu. Menila je še, da prerazporeditev beguncev po Evropi na dolgi rok lahko deluje le ob doslednem nadzoru na zunanjih mejah unije, torej v Italiji, Grčiji in, če se bo izkazalo za potrebno, tudi v Bolgariji.
Notranji ministri EU so dosegli dogovor o premestitvi 120.000 beguncev znotraj unije, a ne s soglasjem, temveč z veliko večino. Proti so bile Češka, Slovaška, Madžarska in Romunija, Finska pa naj bi se vzdržala. Premestitev 120.000 beguncev bo potekala v dveh fazah. V prvi fazi bodo iz Italije in Grčije premestili 66.000 oseb, v drugi fazi čez 12 mesecev pa še 54.000 oseb, načeloma prav tako iz Italije in Grčije.
Begunsko krizo pa je Merklova označila za "nacionalen, evropski in globalen napor". "Naše delovanje v sedanji krizi bo našo celino zaznamovalo na dolgi rok," je poudarila po sredinem izrednem vrhu EU o begunski krizi. Menila je še, da bi morali v Evropi obdržati minimalne standarde za nastanitev in oskrbo beguncev, pa tudi pri postopku za pridobitev azila. Kot je dejala, teh standardov na mejah EU trenutno ne spoštujejo vedno.
Vzroke za begunstvo bo po mnenju nemške kanclerke moč odstraniti le ob sodelovanju z ZDA, Rusijo ter državami Bližnjega vzhoda, še poroča dpa.
