Bergdahlova zamenjava je navdušila njegovo družino, prijatelje in administracijo predsednika Obame, vendar pa skoraj nemudoma tudi ostre kritike republikancev, da si Bergdahl zamenjave ni zaslužil, ker je samovoljno zapustil svojo enoto, nakar so ga zajeli talibani. Oglasili so se tudi kritiki iz vojske, ki trdijo, da ga je treba kaznovati, ker so ljudje umirali, ko so ga iskali. Nekateri celo trdijo, da je sam prostovoljno odšel k talibanom.
Glede na izjave strokovnjaka Skupne agencije za vračanje vojaškega osebja Terrenca Russella in generala Kennetha Dahla, ki je vodil preiskavo Bergdahlovega izginotja in potem iskanje, je resnica povsem drugačna. Oba sta Bergdahla temeljito zaslišala in sta prišla do sklepa, da si vojak ne zasluži zapora, niti ne vojaškega sodišča.
To sta povedala v soboto na posebnem zaslišanju po 32. členu vojaškega zakonika, kar je nekaj takega kot velika porota v ameriškem civilnem pravnem sistemu. Predsedujoči zaslišanja v teksaškem San Antoniu podpolkovnik Mark Visger mora ugotoviti, ali je dovolj razlogov za sklic vojaškega sodišča, sicer pa lahko primer odpravi tudi na druge načine brez sojenja.
Bergdahlu tehnično grozi dosmrtni zapor, če ga obsodijo za dezerterstvo in neprimerno obnašanje pred sovražnikom, vendar pa je general Dahl dejal, da na koncu procesa ne vidi zaporne kazni zanj, ker ni noben simpatizer talibanov, ampak nerealistično idealistični vojak, ki je zapustil enoto, da pri poveljstvu druge enote prijavi skrbi o domnevno napačnih postopkih svojih nadrejenih.
Po Russellovih besedah so Bergdahla talibani najprej nekaj let mučili in zlorabljali, na koncu pa zanemarjali in pustili, da hira. Tri leta in pol je bil zaprt v železni kletki, veliko časa s povezanimi očmi, pri čemer so ga redno hudo pretepali. Še bolj takrat, ko je skušal pobegniti, kar naj bi poskusil večkrat. Odkar se je vrnil je nastanjen v vojaškem oporišču v San Antoniu, kjer sedaj odločajo o njegovi usodi.
