Grki niso rekli »ne« Evropski uniji in evru, kot želijo prikazati evropski voditelji, ampak so poslali jasno sporočilo, da imajo dovolj ponižanja in da želijo ohraniti vsaj del dostojanstva, ki ga je preostala Evropa že davno izgubila.
Grčijo je v letih krutega varčevanja doletela človeška tragedija, ki ji v Evropi v zadnjih desetletjih ni para. Zato je bil rezultat referenduma pričakovan. Veselje je bilo v grških mestih nepopisno. V očeh obupanih državljanov je bilo videti iskrice upanja. Grški premier Aleksis Cipras je v nagovoru državljanom dejal, da referendumski »ne« ne pomeni preloma z Evropo. »Danes slavimo zmago demokracije in jutri bomo nadaljevali z napori za rešitev krize, pri čemer verjamemo v moč naroda,« je v nedeljo ponoči dejal vidno vzhičeni Cipras.
Grki ohranjajo upanje, a poudarjajo ukrepanje
»Med Grki, ki so glasovali za sprejem varčevalnih ukrepov, je videti zaskrbljenost, kaj se bo zdaj zgodilo z državo,« je za Svet24 poudarila grška politologinja Constantina Karagiorgi. Poudarila, da je trenutni dolg nevzdržen in da je treba najti kompromis ter del dolga odpisati, saj lahko na tak način državi zagotovimo gospodarsko rast in vračanje dolga. Obenem je poudarila, kar večina Grkov ponavlja že vse od razpisa referenduma, in to je, da Grki niso odločali o tem, ali ostati ali izstopiti iz evroobmočja.
Anna, ki je pred kratkim končala študij političnih ved na univerzi v Solunu, je za Svet24 izpostavila, da je bil teden pred referendumom eden najtežjih v moderni grški zgodovini. »Politična atmosfera je bila povsem polarizirana, mediji so bili jasno na strani podpornikov sporazuma s trojko, kapitalska kontrola nad bankami in omejevanje dviga gotovine pa sta to stanje le še poslabšala,« nam je zaupala. Dodala je, da sama ne verjame, da bi tisti, ki so volili z »ne«, to storili, ker bi to pomenilo konec varčevanja, višje plače, nižje davke ali pa ker bi podpirali vlado. »Glasovali so proti, ker imajo dovolj bede,« je bila nedvoumna naša sogovornica.
Evropski liderji neomajni
Veliko bolj prizadeti so se v ponedeljkovo jutri prebudili evropski voditelji. Grški »ne« je, kot kaže, najbolj prizadel neomajno borko varčevanj, nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je zjutraj v kanclersko pisarno v Berlinu prišla povsem skrušena. Njen žalosten obraz in neurejena pričeska povesta več kot katerakoli zgodba.
Nemški podkancler in član socialdemokratske stranke Sigmar Gabriel je dejal, da si težko predstavlja nova pogajanja. »Aleksis Cipras in njegova vlada vodita grško ljudstvo na pot grenke zapuščenosti in brezupa,« je povedal Gabriel v izjavi za nemške medije in obenem opozoril, da je Cipras zrušil še zadnji most, na katerem bi Grčija in Evropa lahko gradili kompromis.
A kompromis je nujen, se strinja večina. Še konservativni časnik Financial Times je v svoji včerajšnji izdaji poudaril, da je pretirano varčevanje tisto, ki je Grčijo potisnilo na rob prepada, in da bi nadaljevanje te politike pomenilo dodatno katastrofo.
Nov predlog je nujen
Člani evroskupine od Grčije danes pričakujejo nov pogajalski predlog. Ni namreč jasno, kaj se lahko zgodi v nasprotnem primeru. Grexit, to je izstop Grčije iz območja evra, se ne bi zgodil čez noč, odvisen je od odločitev Evropske centralne banke (ECB) v teh dneh; ključen rok pa je 20. julij, ko mora Grčija ECB poplačati 3,5 milijarde evrov. Brez likvidnostne podpore ECB bi grška vlada najverjetneje morala začeti izdajati zadolžnice, kar pomeni uvedbo vzporedne valute, ki bi bila velik korak h grexitu, poudarjajo poznavalci razmer. Jutrišnji sestanek evroskupine bo ob tem postregel še z enim presenečenjem, na njem bo umanjkal najbolj karizmatični grški politik, Janis Varufakis.
Varufakis odstopil
Grški finančni minister Varufakis, ki je šel brez kravate med evrokrate, je namreč odstopil s svoje funkcije. Po uspešnem referendumu, kjer so Grki izglasovali ne finančnemu teroriziranju Grčije s strani upnikov, je Varufakis po lastnih besedah presodil, da bodo nadaljnja pogajanja s kreditorji uspešnejša, če jih ne bo vodil sam.
»Ponosen sem na grozo, ki jo vzbujam pri upnikih,« so bile Varufakisove sklepne besede na funkciji državnega finančnika, s čimer je nakazal, zakaj se umika s funkcije: »Kmalu po objavi referendumskih rezultatov sem bil obveščen, da si nekateri deležniki evroskupine želijo moje odsotnosti pri nadaljnjih sestankih. Premier Cipras to idejo smatra kot potencialno dobrodejno za dosego sporazuma z upniki.«
Okrepljen z najvišjim demokratičnim sklepom grškega ljudstva je namreč Varufakis še v nedeljo zvečer v televizijskem nagovoru trdil, da bo Grčija proti svojim upnikom iztegnila roko sodelovanja. »Danes srce Evrope bije v Grčiji, jutri bo Evropa začela celiti svoje rane, naše rane,« je v navadno majico oblečen dodal Varufakis. Ta proces bo očitno opazoval s tribune, domnevamo namreč, da so evrokrati Ciprasu postavili ultimat: če naj se želi vrniti k pogajalski mizi, k njej ne sme poslati Varufakisa. Slednji za omizjem ni varčeval z besedami, v nekem trenutku je upnike celo označil za teroriste, kar je sicer urok, s katerim si drznejo razpolagati le oni. Spomnimo se le Islandije; potem ko je država bankrotirala banko Icesave in efektivno odpisala dolgove britanskim depozitorjem, je nekdanji imperij proti severnemu otočku uporabil protiteroristično zakonodajo.
Pogajanja, ki to niso
New York Times tako poroča o dneh pred razpisom grškega referenduma. Zadnji petek junija naj bi se Cipras s svojimi najožjimi svetovalci zbral v sobi bruseljskega hotela, na tako tajnem sestanku, da so morali udeleženci svoje telefone pustiti pred vrati. Cipras naj bi s koraki meril sobo, medtem ko so njegovi svetovalci špekulirali, da institucije kreditorjev ne želijo sporazuma. »To se ne premika nikamor,« naj bi Cipras opisal svoje tantalove muke, »bolj ko se jim približamo, bolj se nam odmaknejo.« Sledila je usodna odločitev, Cipras se je vkrcal na letalo in poletel v Atene, kjer je razpisal referendum.
Nemčija naj popusti, sicer …
Po slavju demokracije se stopnjujejo pozivi Nemčiji, naj omili svoje izhodišče. Varufakis je EU tehtno kritiziral že v svoji knjigi Globalni minotaver, kjer izpostavlja, da bi se morala skupna tvorba začeti obnašati kot politična in ne kot le ekonomska unija. Primerja jo z Združenimi državami Amerike, kjer se denar držav s presežkom distribuira k tistim, ki imajo primanjkljaj.
To pa ni edini argument, na grški vlak demokracije sta skočila tudi ugledna filozofa Thomas Piketty in Slavoj Žižek. »Nemčija je država, ki nikoli ni plačala svojih dolgov. Nima pravice pridigati drugim narodom,« je oster Piketty, ki poziva k mednarodni konferenci o dolgu. Opozarja, da obstajata dve metodi za plačilo dolgov; prvo so po napoleonskih vojnah ubrali Britanci. Skoraj sto let so se odrekali dvema do trem odstotkom BDP, servisiranju dolgov so namenili več denarja kot za izobraževanje. To se zdaj priporoča Grkom, vendar več nemške učinkovitosti najdemo pri alternativni metodi: dolgov se odkrižaš tako, da jih odpišeš, obdavčiš bogate in tiskaš denar. Nemci so to storili po obeh vojnah, temu dolgujejo svoj gospodarski čudež, trdi Piketty.
Sodobni kapitalizem omejuje demokracijo
»To je današnji položaj v Evropi: le nova herezija, ki jo ta čas zastopa Siriza, lahko zaščiti tisto, kar je vredno zaščititi v evropski dediščini: demokracijo, zaupanje v človeštvo, egalitarno solidarnost. V primeru opravka s Sirizo bo zmagala Evropa aziatskih vrednot. Sodobni kapitalizem omejuje demokracijo,« je v intervjuju za nemški Spiegel povedal Žižek. Izstopa Grčije iz evroobmočja ne vidi kot rešitev, ampak kot poglabljanje krize. Rešitev je torej odpis dolgov, kar je ugotovil tudi Mednarodni denarni sklad.
Izhod iz evra ni rešitev
»Če začnemo metati države ven, se bo poglobila kriza zaupanja, v kateri se Evropa nahaja že zdaj. Finančni trgi bodo začeli krožiti nad naslednjo žrtvijo. To bo začetek dolgega obdobja agonije, tvegamo, da bomo v primežu te žrtvovali evropski socialni model, njeno demokracijo, celo njeno civilizacijo. Vse to na oltarju konservativne in iracionalne varčevalne politike,« sklepa progresivno naravnani Piketty.
