Grki so sicer sredi pogajanj, ki jim vsaj na videz še lahko prinesejo rešitev pred bankrotom, a številke kažejo, da je upanje, da bi se lahko rešili, nično. Samo do 19. julija morajo namreč vrniti več kot 20 milijard evrov dolga, a denarja nimajo. Objavljamo strašljiv koledar plačil, ki jih morajo poravnati v naslednjih tednih.
Reuters
Grčija v številkah
finance.yahoo.com
BDP: 241,72 milijarde dolarjev
BDP na osebo: 18.146 dolarjev
Skupni dolg: 330 milijard evrov
Odstotek dolga v BDP: 180 odstotkov
Stopnja nezaposlenosti: 25 odstotkov
Bonitetni razred: Caa2 (Moody's)
Skorajda vsak teden bo morala grška vlada, ki je svojim volivcem obljubljala nove, drugačne čase in konec varčevanja, nameniti milijone za poplačilo dolgov. Za poplačilo lastnikov obveznic, zakladnih menic ter plačilo dolgov do Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke do 20. julija potrebujejo 20,625 milijarde evrov.
Za državo, katere BDP neustavljivo pada, je to zagotovo preveliko breme. Kako kritično je stanje na skrajnem jugu Balkanskega polotoka, priča podatek, da so upokojenci v četrtek več ur čakali v vrstah na pokojnine, katerih izplačilo je zamujalo. Vlada se je sicer izgovorila na tehnične težave, a večja verjetnost je, da denarja enostavno ni bilo. Ker so se Grki spet začeli bolj upogibati zahtevam ECB, je šef EU Juncker sicer izjavil, da Grčija ne bo bankrotirala in da bo ostala v območju evra. To bi pomenilo, da bomo Grke morali ponovno reševati in državi, ki ima že 330 milijard evrov dolga, ki ga ne zmore vrniti, posoditi še več denarja. Grki bodo morali po drugi strani izpeljati obsežno privatizacijo in prodati deleže v svojih pristaniščih in na letališčih. Ob tem bi morali spet poseči tudi v socialne pravice, pokojnine in plače.
Slabi obeti
Druga možnost je bankrot, do katerega bi prišlo, ko Grki ne bi več zmogli poravnavati svojih obveznosti. Investitorji se že sprašujejo, kdo bo prvi, ki bo ostal brez denarja: zasebni vlagatelji, torej lastniki obveznic in zakladnih menic, ali ECB in nacionalne banke, med katerimi je seveda tudi slovenska, ali celo Mednarodni denarni sklad.
Ključni datum je 19. julij, ko v plačilo zapade 3,455 milijarde evrov posojila ECB. Če Grki tega denarja ne bi zmogli vrniti, bi morala ECB zaustaviti izplačila izredne denarne pomoči, imenovane ELA (Emergency Loan Assistance), s katero ECB vsak teden pomaga reševati likvidnostne težave grških bank. Brez te pomoči banke ne bi zmogle več poravnavati svojih obveznosti, lahko bi se celo zgodilo, da varčevalci ne bi mogli do svojih vlog.
Reuters
Grexit
Strokovnjaki so si skoraj enotni, da bi to pomenilo tudi odhod Grčije iz EU. Svetovni mediji so za ta dogodek že našli izraz: Grexit (GR: Grčija, exit: izhod). Zaradi tega danes nihče ne dela večje panike, saj naj bi bili trgi na tak razplet dogodkov že pripravljeni. A ne glede na to, kako se bo vse skupaj izšlo, je jasno, da Grke, katerih bivanjske razmere so že zdaj katastrofalne, najhujše šele čaka, in da tudi nova vlada ne bo uresničila čudeža, ki ga je obljubljala. Ob bankrotu bodo namreč ostali brez prihrankov, uvesti bodo morali novo valuto, ki bo vredna znatno manj kot evro, soočiti pa se bodo morali tudi s številnimi finančnimi omejitvami.
Dober pokazatelj tega, koliko je upanja, da Grčiji uspe premagati tokratno krizo, je ponovno znižanje ratinga, za katero se je odločila bonitetna hiša Moddy's. Bonitetni razred Caa2 je le še dve stopnji nad razredom, ki pomeni zagotovi bankrot. Najbolj jasen pokazatelj pa bodo avkcije zakladnih menic, s katerimi bo nova vlada poskušala zbrati denar za kratkoročno rešitev težav. Napovedali so tri avkcije, prva bo že jutri.
finance.yahoo.com
