Tako njegov oče kot ded sta bila duhovnika v Ebenezerjevi baptistični cerkvi v Atlanti, kjer je pozneje tudi on služil kot pastor ob očetu. Šolal se je v kolidžu Morehouse (Morehouse College), Crozerjevem teološkem seminišču in na bostonski univerzi, leta 1953 se je oženil s Coretto Scott. Leta 1955, ko je bil pastor v baptistični cerkvi na Dexterski aveniji v Montgomeryju v Alabami, so aretirali Roso Parks, ker se ni hotela premakniti v zadnji del avtobusa, ki je bil namenjen črncem. Mladi pastor se je nenadoma znašel na položaju voditelja bojkota avtobusov, ki je sledil dogodku. Dosegel je ukinitev ločenih oddelkov na avtobusih in si v jasnosti ustvaril sloves bojevnika za socialno pravičnost.
Kot predsednik Konference voditeljev kristjanov Juga se je spustil v odločilen boj za državljanske pravice, s katerimi so črnci pridobili več kot v vseh prejšnjih tristotih letih. Vzgojen je bil v črnski evgaličanski tradiciji, v duhu socialnega evangelijskega gibanja in je videl v krščanstvu silo, ki lahko preobrazi ne le posameznika, ampak vso družbo. S svojo kombinacijo Jezusovega sporočila (ljubite svoje sovražnike) in Gandijevske metode (nenasilnega odpora) je gibanje za pravice črncev filozofsko in strateško utemeljil. V trinajstih letih, kolikor je vodil gibanje za državljanske pravice, je King slavil zmago za zmago, ne da bi se enkrat samkrat zatekel k nasilju. Svojim belim nasprotnikom je sporočal: »Vaši sili, s katero nam prizadevate trpljenje, bomo kljubovali s svojo močjo, s katero to trpljenje lahko vzdržimo. Vaše fizično nasilje bomo prestrezali z močjo duše. Počnite z nami, kar vas je volja, mi pa vas bomo še naprej ljubili ...« Njegovo sporočilo in metoda sta zaslovela po vsem svetu in leta 1964 je dobil nobelovo nagrado za mir. Martin Luther King je bil leta 1968, ko je bil star devetintrideset let, ustreljen in je v bolnišnici umrl. Streljal naj bi James Earl Ray. Čeprav je postal žrtev sovraštva, je svetu zapustil svoje prepričanje in mu dokazal, kako močna je ljubezen nad sovraštvom.
Dogodki na današnji dan
1883 – v Mariboru zasveti prva električna žarnica
1918 – Avstralci zadržijo že drugi nemški napad pri Villers-Bretonneuxu
1918 – konča se druga bitka na Sommi
1941 – italijanske oblasti zaradi priprav na vojno začno izseljevati Slovence iz obmejnih predelov
1949 – dvanajst zahodnih držav ustanovi zvezo NATO
1968 – v motelu v Memphisu ubijejo Martina Luthra Kinga
1996 – košarkarji Chicaga v ligi NBA s 100:92 premagajo Miami
2002 – hokejisti Olimpije osmič postanejo državni prvaki
Rojstva na današnji dan
188 – Marcus Aurelius Severus Antoninus Augustus – Karakala, rimski cesar († 217)
1785 – Bettina von Arnim, nemška pisateljica († 1859)
1840 – Alfred Theophil Holder, avstrijski jezikoslovec († 1916)
1879 – Aimo Kaarlo Cajander, finski botanik in politik († 1943)
1880 – Georg von Trapp, avstro-ogrski mornariški častnik († 1947)
1890 – Števan Kühar, slovenski novinar in propagandist († 1963)
1915 – McKinley Morganfield – Muddy Waters, ameriški bluesovski glasbenik († 1983)
1918 – Joseph Ashbrook, ameriški astronom († 1980)
1932 – Andrej Arsenjevič Tarkovski, ruski filmski režiser († 1986)
1952 – Gary Moore, irski glasbenik († 2011)
1979 – Heath Ledger, avstralski filmski igralec († 2008)
Smrti na današnji dan
1536 – Marino Sanudo, italijanski (beneški) zgodovinar (* 1466)
1879 – Heinrich Wilhelm Dove, nemški fizik (* 1803)
1904 – Charles Soret, švicarski fizik in kemik (* 1854)
1918 – Hermann Cohen, nemški judovski filozof (* 1842)
1919 – sir William Crookes, angleški fizik, kemik (* 1832)
1923 – John Venn, angleški matematik, logik in filozof (* 1834)
1926 – August Thyssen, nemški industrialec (* 1842)
1929 – Carl Friedrich Benz, nemški inženir (* 1844)
1932 – Wilhelm Ostwald, nemški kemik, nobelovec 1909 (* 1853)
1975 – France Onič, slovenski pesnik (* 1901)
1991 – Max Frisch, švicarski pisatelj, dramatik (* 1911)
