Kult Aum (vrhovna resnica) je bil na Japonskem ustanovljen leta 1987. Njegov ustanovitelj in voditelj Šoko Asahara (njegovo pravo ime je Čizuo Macumoto) je leta 1984 ustanovil kult Omu shinsen no Kai (ta se je tri leta pozneje preimenoval v Aum Šinrikjo – vrhovna resnica). O sebi je trdil, da je reinkarnacija Šive, hindujskega božanstva uničenja in reinkarnacije.
V številnih knjigah je napovedoval prihod Armagedona iz ZDA v obliki strupenega oblaka. Ko je bila sekta leta 1989 priznana za legalno versko organizacijo, si je Asahara nadel imena sveti papež, rešitelj Japonske in tokijski Jezus. Občudoval je Hitlerja in Mao Cetunga. Do leta 1995 je na Japonskem okrog sebe zbral okrog 15.400 članov kulta, približno 20.000 vernikov pa je imel tudi v tujini, največ v Rusiji, ZDA, Nemčiji in na Šrilanki. Od leta 1990 dalje v knjigah kulta piše, da so vsi ljudje grešniki in da je mogoče njihove duše rešiti samo s smrtjo. V obdobju osmih let od ustanovitve je premoženje sekte naraslo na več sto milijonov dolarjev, njihov program se je preusmeril na poskuse pridobiti orožje. Aum Šinrikjo se je tako preoblikovala iz verske sekte v teroristično skupino.
V ta namen so njegovi člani začeli razvijati razne vrste kemičnega in biološkega orožja, s katerim so med letoma 1990 in 1995 izvedli najmanj dvajset napadov, večinoma umorov ljudi, ki jih je vodstvo kulta prepoznalo za svoje sovražnike. Leta 1995 pa je pet članov sekte sprožilo simultani napad na podzemno železnico v Tokiu ob jutranji konici. Uporabili so tekočino sarin, ki so jo prenesli v plastičnih vrečkah. Že ena kapljica sarina je za človeka smrtonosna. Na vlakih je peterica preluknjala vrečke s sarinom in izpustila tekočino po vlaku ter zbežala. Sarin je začel hitro hlapeti, s tem pa je prodrl v pljuča ljudi na vlakih. Umrlo je dvanajst ljudi, 50 jih je bilo huje poškodovanih, okoli tisoč ljudi pa je imelo težave z očmi.
Dogodki na današnji dan
1815 – Napoleon se z Elbe vrne v Pariz in zavlada za 100 dni
1943 – britanska ofenziva v Tuniziji
1945 – anglo-indijske enote zavzamejo Mandalay na Burmi
1945 – Jugoslovanska armada začne zadnjo, končno ofenzivo
1956 – Tunizija postane neodvisna država
1965 – Louis Armstrong kot prvi ameriški umetnik nastopi v vzhodnem Berlinu
1981 – poljski sindikat Solidarnost razglasi splošno stavko
2003 – ZDA in koalicija voljnih napadejo Irak
Rojstva na današnji dan
43 pr. n. št. – Publius Ovidius Naso – Ovid, rimski dramatik, pesnik
1809 – Nikolaj Vasiljevič Gogolj, ruski pisatelj
1811 – Napoleon II., francoski vojvoda
1814 – John Goodsir, škotski anatom
1828 – Henrik Johan Ibsen, norveški dramatik
1848 – Friedrich Karl »Fritz« Henkel, nemški kemik, industrialec
1875 – Vladimir Sergejevič Ignatovski, ruski matematik, fizik
1890 – Beniamino Gigli, italijanski tenorist
1904 – Burrhus Frederic Skinner, ameriški psiholog
1921 – Dušan Pirjevec, slovenski književni kritik, zgodovinar, publicist
1986 – Rok Benkovič, slovenski smučarski skakalec
Smrti na današnji dan
1181 – Taira no Kijomori, japonski vojskovodja
1191 – papež Klemen III.
1239 – Hermann von Salza, veliki mojster vitezov križnikov
1703 – Oiši Kuranosuke, japonski samuraj, voditelj skupine 47 roninov
1818 – Johann Nikolaus Forkel, nemški muzikolog
1878 – Julius Robert von Mayer, nemški zdravnik, fizik
1894 – Lajos Kossuth, madžarski politik, bojevnik za neodvisnost
1929 – Ferdinand Foch, francoski maršal
1962 – Charles Wright Mills, ameriški sociolog
1968 – Carl Theodor Dreyer, danski filmski režiser
2004 – Juliana, nekdanja nizozemska kraljica
2007 – Jane Kavčič, slovenski filmski režiser
