Ob tem je izpostavil, da je Grčija v minulih letih dosegla izjemen napredek ter da ji je komisija pripravljena še naprej pomagati pri soočanju z reformnimi izzivi. Podrobnosti glede nove grške vlade, ki naj bi jo sestavljali Siriza in nacionalistična desna stranka Neodvisni Grki, ni želel komentirati.
Odzivi prihajajo tudi iz Evropskega parlamenta. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je Ciprasu čestital za zmago ter izrazil željo po hitrem oblikovanju nove vlade, ki bo konstruktivna v notranji politiki in v odnosu do partnerjev v EU.
O posledicah nedeljskih volitev na pogajanja z Grčijo bodo danes v Bruslju razpravljali finančni ministri držav v območju evra, a konkretnih odločitev še ni pričakovati, ne v povezavi z drugim programom pomoči ne glede nadaljnjih korakov.
Grška desna stranka Neodvisni Grki se je z vodjo zmagovalke nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev v Grčiji, levičarske Sirize, Aleksisom Ciprasom danes dogovorila za oblikovanje vlade. Ciprasu bo predsednik Karolos Papuljas že danes ob 15. uri uradno podelil mandat za oblikovanje vlade, sestava vlade naj bi bila znana najkasneje v torek.
Dogovor o oblikovanju vlade je v Atenah razkril vodja Neodvisnih Grkov Panos Kamenos in nato še tiskovni predstavnik Sirize Panos Skurletis.
Cipras in Kamenos sta se sestala danes zjutraj, saj ima vodja Sirize po zmagi na nedeljskih volitvah, na katerih pa Siriza ni dobila absolutne večine, le tri dni časa za oblikovanje vladne koalicije.
"Od tega trenutka imamo vlado," je novinarjem po srečanju dejal Kamenos. Povedal je, da se bo Cipras kasneje danes sestal s predsednikom Karolosom Papuljasom, ki mu bo podelil mandat za sestavo vlade.
Po preštetih skoraj vseh glasovnicah ima Siriza 36,3 odstotka podpore in naj bi imela v 300-članskem parlamentu 149 poslancev. Neodvisni Grki imajo 4,8 odstotka glasov in bodo predvidoma imeli 13 sedežev. Za oblikovanje vlade je sicer potrebnih najmanj 151 sedežev.
Programa Sirize in Neodvisnih Grkov se sicer v veliki meri razlikujeta, druži ju le nasprotovanje pogojem, pod katerimi je Grčija deležna mednarodne pomoči. Grčija potrebuje jasen odpis dolgov, zahtevata obeta.
Stranka Neodvisni Grki, ki jo sestavljajo odpadniki doslej vladajoče konservativne Nove demokracije, je v kampanji poudarjala, da mora biti Grčija osvobojena posojilodajalcev, bankam pa ne bi smele Atene vrniti ničesar.
Siriza, združenje levih gibanj poleg odpisa odlogov zahteva tudi ustavitev privatizacije. Sicer pa zagovarja obstanek Grčije v EU in v območju evra.
Stranki si na nasprotnih bregovih stojita predvsem, ko gre za priseljevanje. Neodvisni Grki so v volilni kampanji stavili na nacionalistične tone in so se zavzemali za izgon nezakonitih priseljencev. Siriza se je na drugi strani izrekla za več priseljevanja.
Nesoglasja se obetajo tudi pri zunanji politiki. Neodvisni Grki zahtevajo odločnost v sporu s Turčijo glede pravic v Egejskem morju, Atene pa ne bi smele popustiti niti v sporu glede imena sosednje Makedonije.
Siriza je sicer vsebinsko najbolj podobna komunistom, a so ti koalicijo zavrnili. Sirizo namreč obravnavajo kot izdajalko.
